Channel Zero, Ljubljana, 30. 10. 2022

V nedeljo zvečer se je na Metelkovi v klubu Channel Zero zgodil koncert, poimenovan Razodetje in razkopičenje. Kaj je bilo razkopičeno, še vedno ni jasno, razkritje pa je bilo povezano z glavno zasedbo večera – Kamro, ki se je prvič pokazala javnosti in premierno v celoti odigrala prvenec Cerebral Alchemy, ki bo izšel 18. novembra pri italijanski založbi Avantgarde Music.

Misterij je bil še toliko učinkoviteje stopnjevan, ker so tudi koncert napovedali šele nedolgo tega. Ime zasedbe Kamra je sicer že znano. Pod tem imenom je lani izšel EP z naslovom Conversing with Ghosts, malo pred napovedjo koncerta – ali pa celo sočasno – pa so glasbeniki izdali tudi že prvi singel Death Eternal, ki napoveduje bendovo novo, debitantsko dolgometražno ploščo. Kaj več od tega pa se o zasedbi niti ni govorilo, tudi sam projekt, sprva dvočlanski, se ni trudil zares priti iz svoje kamre in pridobiti pozornosti poslušalcev oziroma se jim razodeti. Učinek je bil dosežen – čeprav najprej ni kazalo, da bo tako, se je Channel Zero več kot lepo zapolnil. Obiskovalci, ki so bili željni skrivnosti iz kamre in so hoteli potešiti svojo radovednost, pa so morali najprej prebroditi velenjski sneg.

Oder sta torej najprej zasedla kitarist in vokalist Ulv in bobnar Mørke, ki tvorita ustvarjalno jedro pustolovske black metal zasedbe Snøgg. V dobri uri sta predstavila svojo vizijo ekstremne glasbe, ki sta jo v določenih segmentih dopolnjevala še vokalist Vrag iz zasedbe Kholn in violinist AK, ki ste ga pogosto slišali, kako priklicuje tone Ericha Zahna v mrkem snegu, gostoval pa je tudi pri Glisti in bil integralni del zasedbe Big Bad Wolf. Snøgg so odigrali kar nekaj skladb, ki so se zlile v precej koherentno, neizmerno glasno zvenečo celoto. Njeno središče je bil dvajsetminutni, najnovejši opus Dan, ko je vrag vzel šalo, ki ga je navdihnil Jurčičev roman Deseti brat.

Interpretacija je bila zanimiva, a morda vsaj besedilni del tokrat ni bil dovolj izrazit, saj ga je večkrat povozil kitarski nojz. Glasbeniki so povedali, da so jih med koncertom pestili tehnični zapleti, a tega, roko na srce, ni bilo slišati. Vse skupaj je učinkovalo ekstremno, kot glasbi zasedbe Snøgg tudi pritiče, le pomanjkanje bas kitare ali vsaj dodatne kitare je bilo več kot slišno. Za zaključek koncerta je bend v zadnjo skladbo subtilno vključil še priredbo zasedbe Darkthrone, hit Leave No Cross Unturned, in se poslovil.

Po polurnem premoru je oder v soju rdečih in modrih luči ter ogromno odrske megle zasegla težko pričakovana Kamra. Da ne razodenemo preveč, povejmo le, da bend tvori pet mladeničev, od katerih so štirje trenutno zelo aktivni v enem bolj uspešnih slovenskih ekstremnih metal bendov. Peti član že dolgo ni napadel odra, je bil pa v preteklosti precej dejaven s svojo blackmetalsko zasedbo. 

Ob 22. uri se je tako pričela pot v album Cerebral Alchemy, ki so ga glasbeniki odigrali do pike natančno in bržkone tudi v vrstnem redu komadov, kot si ti sledijo na plošči. Med njimi ni bilo govorov, a teh niti nismo pogrešili, saj je vokalist, ki je po mnenju recenzenta res osrednji del zasedbe in najmočnejši atribut bendove glasbe, zgolj s svojo prezenco dosegel maksimalno osredotočenost publike. 

Glasba Kamre temelji bolj na black kot death metalu, katerega srh vzbujajoče melodije so obiskovalce popeljale v trans in nemir, nepopustljiv stisk nemira pa je držala grmeča ritem sekcija. Če poslušalci ekstremnega, predvsem black metala, tega nemalokrat doživljajo tako, da na koncertih padejo v svojevrsten trans, je bil trans na pričujočem koncertu gotovo vse prej kot prijeten. Glasba Kamre je res srhljiva, mračna, melanholična. Na trenutke deluje lepo, a to lepoto vseskozi predira omenjeno osišče – presunljiv vokal.

Iskreno rečeno, bend ne ustvarja izvirne glasbe, vsaj ne na svetovni ravni, vendarle pa ima eno prednost – enega najunikatnejših vokalov na sceni, ki se zlahka postavi ob bok denimo Attili iz zasedbe Mayhem, Gaahlu iz Gaahls Wyrd oziroma tistemu precej neprijetnemu možakarju, ki trese grlo v Vulture Industries. 

Glas Kamre je glas popolnega mentalnega zloma, nerešljive obsedenosti z demoni, troblja Armagedona, v katerem zmaguje sam rogatec. In to je čutil vsak obiskovalec Channel Zera, ki je dobrih 45 minut stal prikovan na tla pred odrom. Razodetje je bilo fantastično v vseh pogledih. Le zaključek večera je bil nekoliko, recimo temu, neprofesionalen. Bend je zapustil oder, publika je kriče hotela še, nato pa je sledila neprijetna tišina, dokler ni tonski mojster oznanil, da je Kamrinega špila res konec, in pozval, naj se zarola glasba, s čimer je triumf razodetja ob zvokih izbranih ekstremnometalskih hitov odmeval še dolgo v noč.

Odpoved: Zgodovinskemu trenutku v slovenskem ekstremnem metalu je bil priča Ivan Cepanec – Tegla.