Kino Šiška, Ljubljana, 9. 3. 2023

Babe so ostale same, a vražje ružijo še naprej. V četrtek, 9. marca, so se v Katedrali Kina Šiška člani multižanrskega benda Same babe in vsi udeleženci koncerta poklonili preminulemu članu Viktorju Škedlju Renčlju, bolje poznanemu pod imenom Viki Baba. Viki, ki smo mu na Radiu Študent ob njegovi smrti posvetili spominske DJ grafite, je bil gonilna sila te svojevrstne zasedbe in je s svojim vsestranskim glasbenim poznavanjem in sarkastičnim humorjem v bend vlival svežo, močno energijo. 

Same babe so unikatna sinteza glasbenih žanrov, ki jih člani zasedbe raziskujejo po dolgem in počez. S samosvojim pristopom večkrat poudarjajo, da je svet, v katerem živimo, kaotičen in prismojen. Z družbenokritičnimi besedili se izražajo brez zadržkov, glasba pa se prepleta s poudarjeno življenjsko vsebino pesmi. Tako nemalokrat z bučnim zvokom trobente ali orglic poudarijo najpomembnejše, večkrat zafrkljive poante skladb. Tudi v četrtek ni manjkalo gromkega odmeva lucidne ekspresije.

Babe so na oder stopile nekaj čez osmo. Od začetka je bilo čutiti, kot da bi Viki še zadnjič privandral mednje, o čemer je neposredno pričal tudi sam naslov koncerta – Kadar bom vandral. Bistri zvok orglic Mihe Nemaniča je že s prvim komadom Polnoletnost poslušalce v dvorani spodbudil k aktivnemu spremljanju koncerta, kljub sedenju, ki navadno pritiče in memoriam dogodkom. Po besedah Jureta Longyke, ki je prireditev povezoval, je bil Viki eden redkih, ki je znal ustvariti nekaj tako zajedljivega in srčnega hkrati, kot je njihova glasba. Kljub otožnemu pridihu prireditve nas je Balada o pivskem brivcu, ki je sledila, opomnila, da bi si ravno Viki želel živahnosti in zafrkancije. Tako smo se prepustili tej srčni ironiji, ki nas je spremljala ves večer. 

Babe so v gosté povabile številne glasbene prijatelje. Med drugimi se jim je pridružil dramski igralec Dejan Pevčević s svojimi živahnimi interpretacijami. Sledila sta Katarina Juvančič in Dejan Lapanja, dolgoletna prijatelja in sodelavca Samih bab. Njuno izvedbo komada Zjutraj ptički prav lepo pojo bi lahko označili za enega od vrhuncev tega koncertnega večera, kljub stoični izvedbi, ki je s tipičnim babjim večglasjem delovala prav veličastno. Ravno to večglasje je ponavljajoči se vzorec njihovega raznolikega izraza. Muziciranje Samih bab bi sicer lahko označili za inercijo nekonsistentnosti, vedno namreč lahko pričakujemo ljudskost in spoštovanje tradicije, obenem pa nas glasbeniki vsakič znova nekoliko presenetijo.

Koncert ni bil posvečen le Vikiju. Šlo je tudi za obeležitev 20. obletnice prvega javnega nastopa Samih bab v gostilni Pri Pavli leta 2003, prav tako pa je na dan četrtkovega koncerta pri Založbi Pivec izšel tudi novi album Same babe in Samospevci – Vse živo!, na katerega so uvrščeni studijski in živi posnetki, pripravljeni v sodelovanju z različnimi kantavtorji. Na koncertu ni manjkalo komičnih štikeljcev, ki jih pogosto zasledimo na Babjih albumih. Med drugimi nas je nasmejal gost Matjaž Ambrož z recitalom Jutranji let za Bruselj. Sledil je Jani Kovačič z Zares krvavo pesmijo, še posebej pa se nas je dotaknila njegova izvedba pesmi Ena ptička priletela, ki naj bi jo izvajali tudi na Vikijevem pogrebu. Melanholični fragment pa ni trajal dolgo. Spet smo prejeli dozo dobrega starega cinizma z gostjo Majo Predatorio. 

Številne skladbe so bile obogatene s pihalno sekcijo, ki sta jo zastopala Branko Mrak in Matic Titovšek. Pri številnih komadih pa je z Babami še naprej žgal kitarist Lapanja. Pri komadu Krinko razkrinkaj je, skupaj s člani benda, dokončno dosegel vražjo esenco Samih bab. Med izvajalci je s sproščenim nastopom izstopal tudi Tomo Rihar, ki je z raskavim, globokim vokalom obudil Terezijansko. Nazadnje pa se je pridružil še Leon Matek, ki je z bendom izvedel skladbo Pleši, pleši, dekle, za katero je spisal besedilo in glasbo.

Obiskovalce je do tedaj že dodobra potešila pestrost repertoarja, po bučnem aplavzu pa je sledil daljši bis. Zaključni komad Kadar bom vandral je bil še zadnje slovo od Vikija, bluesovska priredba skladbe Ansambla bratov Avsenik pa je jasno pokazala tudi, kako spretno bend črpa in gnete pristnost ljudske tradicije. Ta bo glasbenike nedvomno spremljala še v bodoče, ob tem pa jih bo spremljal tudi Viki Baba, ki se je ob koncu četrtkovega koncerta v Kinu Šiška prikazal na projicirani fotografiji s kozarcem piva v roki in večer sklenil v zajebantski babji štimungi.

RŠ recenzijo je pripravila vajenka Ema, mentoriral je Pavel L.

Foto: Pavel Lipovšek