Kino Šiška, 11. 2. 2016

V četrtek smo v Kinu Šiška preživeli večer v duhu ritmov mlade evropske alternative. Tudi nas je namreč obiskala prominentna indie rock zasedba SEA + AIR, ki ravno zdaj doživlja svoj preboj in številne pozitivne kritike, njen frontman pa jo je duhovito označil kar za najboljši band, ki smo ga slišali. V zadnjih letih je na živih prizoriščih res zelo aktivna, niso ji tuja niti velika festivalna prizorišča, na katerih se predstavlja večdesettisočglavi množici, niti male dvorane z nekaj sto poslušalci, kar so doživeli pri nas. Množica, ki se je zbrala v Kinu Šiška in je do polovice zapolnila njeno spodnjo dvorano, res ni bila najbolj številčna, je pa ob spodbudi energične predstave nastopajočih kljub temu pripravila prijeten sprejem.

Četrtkov koncert se je zgodil v okviru turneje, namenjene predstavitvi in uprizoritvi novega studijskega albuma Evropi, ki je hkrati tudi zaokrožila peto obletnico bendovega delovanja. Nemško-grški zasedbi, ki jo sestavljata David Benjamin in Eleni Zafiriadou, Ljubljana sicer ni tuja, saj sta tu prvič nastopila že pred dvema letoma, menda pa ju pot zanese v te kraje tudi kot turista.

Prolog glasbene poslastice, ki se je obetala, je uprizorila sveža domača zasedba Monowi Twins. Vsaj v smislu pisanja glasbe gre za duo, ki ga sestavljata Sanja FC in Andi Koglot, vendar pa se glasbenikoma tako na studijskih ploščah kot v živo pridruži več glasbenikov oziroma backup band, ki jima pomaga pri realizaciji vizije njune glasbe. Le-to lahko precej natančno subsumiramo pod country-rockovsko plat ameriškega folka, tako lirično kot inštrumentalno. Vlogo vodilnega brenkala prevzema bendžo, ki s svojim periodičnim brenkanjem dosega spremljevalni efekt, ki smo ga sicer vajeni od kitare. Z metlicami zadušene udarce po bobnih in vseskozi doneči kontrabas harmonično dopolnjujeta še violina in čelo, vse skupaj pa zaokrožujejo angleški vokali, ki glasbi dokončno vdahnejo duh melanholične amerikane.

Zasedba, ki naj bi nastala leta 2013 ob steklenici viskija, ima kljub kratkemu času obstoja že kar impresivno diskografijo. Igrani material je tako večinoma prihajal izpod njihovega peresa, slišali pa smo lahko tudi nekaj priredb, med katerimi je bil tudi tradicionalni Wayfaring Stranger. Predskupina je s tematikami težkega vsakdana in življenjskih razočaranj, a v duhu 'fuck it' mentalitete Kinu Šiška za slabo uro vdahnila dušo ameriškega obcestnega roadhousa in v zraku pustila otožen, a klub temu razigran pridih, tako značilen za country glasbo.

Glavno dejanje večera so okrog pol desete zvečer naznanili zvoki pljuskanja valov, ki so po kratkem premoru zajeli temno dvorano. Dvojec, ki se je na odru prikazal še pod okriljem teme, je v soju sveč svoj nastop začel z rahlimi udarci na gong in nežnim brenkanjem, vedno glasnejši vokali in začetek bobnanja pa so naznanili pričetek nastopa v polnem tempu. Sodeč le po singlu Should I Care, ki je bil dostopen na promocijski strani Kina Šiška, bi lahko poslušalec brez slabe vesti menil, da se odpravlja na predstavo, osredotočeno predvsem na pop melodije. Res je sicer, da se SEA + AIR žanrsko nahajata nekje med indie popom in indie rockom, vendar pa ju progresivne, art-rockovske in na trenutke že eksperimentalne glasbene strukture, s katerimi sta nam postregla tudi v živo, potiskajo bolj v indie rockovsko sfero. Kljub temu pa se dvojec poigrava lahkotnostjo in nedolžnostjo, kar njuno glasbo napravi precej poslušljivo in simpatično. Marsikdo bi le po poslušanju njunega studijskega materiala na odru pričakoval uporabo loopov in samplov, če že ne kakšnega dodatnega člana zasedbe, vendar pa sta bila za vse dogajanje na odru odgovorna sama. Glasbenika sta se sicer tudi sama pohvalila, da sta se izurila v multitaskanju, kar je bilo vsekakor vidno tudi na odru - poleg stalnega menjavanja inštrumentov sta bila včasih, predvsem z Benjaminove strani, istočasno slišana tudi po dva inštrumenta.

Njuna odprtost do nekonvencionalnega se je še nadalje kazala v precejšnji raznolikosti slišanega, ni namreč manjkalo niti pop singlov, dance točk, otožnih balad ali visoko tempiranih udrihanj po kitari. Morda je prav ta diverziteta rezultirala v neupadli zanimivosti sicer dve uri dolgega koncerta, ki se je zaključil šele okrog enajste. Kljub navdušenju občinstva pa je bilo jasno, da sta se v dvorani s svojo edinstveno sinergijo najbolj zabavala prav nastopajoča. SEA + AIR sta pač eden tistih bendov, ki zaradi svoje edinstvene energije, karizme in sproščenega nastopa pridejo najbolj do izraza prav v živo.