Channel Zero, Ljubljana, 9. 10. 2018

Minuli torkov koncert v nultem metelkovskem kanalu je bil pisan na kožo predvsem ljubiteljem doom metala, tako starošolskega, z demoničnim in gorgonskim vplivom na poslušalca, kot tudi še bolj robato razvitih derivatov te temačne glasbe nepredvidljivih skrajnosti. Torej tistega metala, za katerega pojav so često obsojeni sveti Sabbathi in za katerega marsikdo pravi, da je edini pravi metal oziroma heavy metal, z vso svojo pristnostjo in čistostjo, izvirnostjo in neolepševanjem. Tistega metala, ki je domačeval v podtalju, kjer se je razvila morda najbolj zvesta in vdana subkultura. Čikaški The Skull, ki so ime povzeli po drugem pogubnem albumu benda Trouble, enega izmed utemeljiteljev doommetalske veje, sestavljata prav vokalist in basist slednjega. Eric Wagner in Ron Holzner sta zasedbo sestavila leta 2012, nedavno v letošnjem letu pa povila svoj drugi dolgometražni album The Endless Road Turns Dark, ki ga tudi predstavljajo na aktualni evropski turneji. Peterko The Skull sestavljajo še Lothar Keller iz benda Sacred Dawn na kitari, Rob Wrong iz Witch Mountain na drugi kitari ter Brian Dixon iz Cathedral za bobni. Ko se različne koncertne turneje presekajo, pa se zgodi tudi, kot se je tokrat, da v v enem večeru naletimo še na groba žanrska vzporednika iz Utaha, dvojec Eagle Twin, pa niti ni potrebe po pritoževanju ob objavi, da tretji bend, ki bi moral nastopiti - Acid Muffin iz Italije - predčasno zaključuje turnejo in ne bo nastopil.

​ Tylerja Smitha in Gentryja Densleya smo na naših valovih kot Eagle Twin nazadnje omenjali v Tolpi bumov, ob njuni masivni zadnji plošči The Thundering Heard. Koncertna priložnost z Eagle Twin se je v preteklosti že ponudila, in sicer pred dobrimi tremi leti v MCP-ju v Postojni, ko je ta neprizanesljivi tandem gromovito predstavil svojo glasbo v družbi še enih zanimivih doomerjev Uzala. Dvovprega bobnov in kitare udari brez milosti, z vso opremo Eagle Twin dobesedno pomendrata marsikateri bend številčnejše postave ter s tem posledično mahneta poslušalca po tilniku in ga pripravita do brezobzirnega prikimavanja. Koncert je predstavil mešan nabor komadov, jasno so prevladali novejši, ki so tudi ostrejši, nikakor pa ne na prvo žogo ali nedinamični. Tišji ubirajoči kitarski deli se neopazno spremenijo v blatne, objestne riffaže, ki so se v prepletu z grlenim Densleyevim petjem vile med stebri Channel Zera. Smithovo vihtenje se odraža v moči, s katero vsak udarec dobi svojo veljavo, pa naj gre za bliskovite poudarke, ko zapolnjuje praznino ob Densleyevih solažah, ali pa za minimalistične navale na baterijo. V slabo uro dolgem nastopu, ki se je odvil kar prehitro, sta Eagle Twin znova pokazala, kako se streže stvarem po dandanašnjem doomovskem bontonu robustnih zvočnosti.

The Skull so oder zasedli karseda sproščeno in odigrali pesmi z obeh svojih albumov. Eric Wagner je v odlični vokalni kondiciji in že takoj ob prvih zvokih z odra so jasno zadonele linije strašnih melodik, izmenjujočih se solaž, poravnanih bobnov in gromkega basa. Dobro zapolnjena dvorana se je nagibala ob komadih nizkih uglasitev, drznih galopov, težaških dušenj in seveda strunarskih zategovanj v tiste hudičeve intervale. Tudi ozvočenje je bilo na strani benda, ki si je med komadi znal vzeti čas zase, Eric pa se je med tem pogovarjal s publiko in opazoval ljudi v Trouble majicah. Kot nam je povedal v RŠ intervjuju, njihov koncert sestavljajo pretežno komadi The Skull, bis pa pripada prav komadom benda Trouble. Po principu mešano na žaru iz različnih obdobij je tako zasedba odigrala nekaj zimzelenih, ki tudi po toliko letih, ko pridejo iz Ericovih ust, še vedno poživijo. Med omenjenimi sta prav posebno izstopala At The End Of The Daze in The Tempter. Prvi jasno zgrajen na gruvajočem ritmu, kakršnega si lastijo denimo današnji Uncle Acid ali Goatsnake, drugi pa temačen in mrakoben v soju skorajda okultnih psihedelij. Nastop dveh različnih doom zasedb iz različnih obdobij težaške narave je izpadel kot eden bolj zagonetnih koncertnih dogodkov. Seveda v najboljšem možnem smislu.