Kino Šiška, Ljubljana, 17. 6. 2022

Koncert Thundercata in Tschimyja je koncert, ki je nedvomno presegel vsa pričakovanja. Ob osmi uri je na oder stopil Tschimy in kljub temu da je večina publike na tej točki še vedno zunaj srkala svoja piva, je v katedrali Kina Šiška postregel z zdaj že dobro poznanim setom, ki pa ga je vmes razširil z nekaj čisto novimi komadi. Recenzent se je spomnil nekega nastopa, ko je Tschimy prepeval Thundercatov komad Them Changes na čelu zasedbe Lube duše. Nedvomno je bil ta moment srečanja s svojim herojem zaslužen tudi za energijo in angažma, ki ju je Tschimy vložil v svoj performans. To se je najbolj pokazalo v izpiljenih vokalih, ki so bili pravzaprav vse, kar je njegovim nastopom v resnici manjkalo. Zadnji komad Potihem je zaigral brez matrice, razgaljen, sam s kitaro. To mu je omogočilo nadvse čutno izvedbo, kakršno si pesem v resnici zasluži in avtorjevo rjovenje zadnjih nekaj verzov je poželo kar nekaj navdušenih vzklikov in žvižgov.

Ko so izza zavese prikorakali Stephen Brunner in njegova klaviaturist in bobnar, se je dvorana v trenutku napolnila z ekstatično množico. Presenetljivo je bilo v tako številni množici na razprodanem koncertu opaziti le peščico obrazov, ki jih najdete na podobnih dogodkih. Veliko je bilo tudi obiskovalcev iz sosednjih držav, kar je povsem razumljivo, saj se je Stephen v zadnjih letih in s sodelovanji z ustvarjalci, kot sta Kendrick Lamar in Ariana Grande, prebil tudi v bolj mainstream vode, izven striktno Brainfeeder miljeja. Vseeno je bilo izjemno spodbudno videti tako zagreto, četudi izredno heterogeno množico, kar se je tekom performansa kazalo v izredni sinergiji nastopajočih in publike.

Thundercat se ni držal nazaj. Že s prvim komadom je zasedba nastavila tempo, ki ga je nato držala ves koncert. RnB popevke so se po parih verzih sprevrgle v izmenjevanje solaž med Stephenom in klaviaturistom. Vse se je odvijalo bliskovito hitro in sinkopirane šestnajstinske fraze, s katerimi sta razvijala različne melodične ideje, je bilo težko dohajati. Kljub temu je bilo neizmerno navdihujoče gledati tri virtuozne čarovnike, ki so izmojstrili svoje inštrumente do takšne mere, da je glasba groova obenem kompleksna in spevna, hkrati z vsem tem pa se zdi, da igranje ne zahteva skoraj nikakršnega napora.

Med komadi nas je Stephen z besedičenjem povabil v svoj svet, prav tako pa se je pokazal kot izjemno avtentičen, celovit in všečen ustvarjalec, kar ga je nedvomno še bolj povezalo s publiko. Njegove opazke so koncert nekako razdelile na dva dela. Sprva so bile bolj šaljive narave, nekako v povezavi s skladbami, nato so postajale čedalje bolj osebne. Brunner je izpostavil ljubezen, ki jo goji do svojih prijateljev Louisa Cola in Genevive Artadi, ki sta s projektom Knower pred tremi leti stala na istem odru. Povedal je recimo tudi, da je že štiri leta trezen, najbolj ganljiv pa je bil trenutek, ko je spregovoril o svoji prijateljici Meghan Stabile, ki si je dvanajstega junija vzela življenje. Posvetil ji je naslednji komad in od tega trenutka je zasedba preskočila na povsem drugo duhovno raven. Stephen se med pesmimi ni več šalil, solaže so postale še veličastnejše in zdelo se je, kot da nastopajoči preizkušajo samo mejo svojih sposobnosti.

Tekom koncerta se je množica malce razredčila, vendar je njeno navdušenje ostalo nespremenjeno. Recenzent se ne spomni, kdaj je bil nazadnje, če sploh kdaj, na fusion koncertu, ki bi bil deležen takšne evforije občinstva na dve uri dolgem koncertu. Ravno v temu je genialnost Thundercata. Zveni kot Weather Report iz 80-ih z dodatkom vokala. Postreže z dovolj RnB pesmicami, da na koncert pripelje veliko publiko, potem pa jo neposredno posveti v svojo linijo jazz fusiona z interpretacijo kompozicije Got A Match?. Dejstvo, da tretjina dvorane izvleče svoj telefon, ko trio za zadnji komad končno začne igrati Them Changes, priča o tem, zakaj so ljudje prišli, vendar pa so Stephenova persona in virtuoznost, vizija ter uigranost zasedbe razlog, zakaj so ostali. Koncert je bil kljub zdaj že skorajda standardno zapacanemu zvoku Kina Šiška PER-FEK-TEN!