Channel Zero, Ljubljana, 11. 2. 2025

Pred dobrimi dvajsetimi leti smo v Ljubljani večino zvočnih utelešenj ekstremne glasbe doživljali na Metelkovi, predvsem v produkciji Erotica Promotions ali pa 666 Productions, nekaj časa pa tudi Leatherthrone Productions. Večina takih dogodkov se je, kolikor pomni avtor recenzije, odvijala prav v klubu, ki ga danes poznamo po imenu Channel Zero. Po eni strani temačen, po drugi pa tako toplo domač, je Channel Zero danes plac, v katerem naletite na vse vrste dogodkov. V torek smo tam izkusili ekstremnometalski trojček, ki so si ga privoščili Francozi Sordide ter domači nažigači Razvalina in Slugpit.

Čeprav je isti večer na polno žgalo v ljubljanskem Kinu Šiška, kjer so moči združili Eluveitie, Infected Rain in Ad Infinitum, je bil Channel Zero prav prijetno poln. Stari in mladi živelj se je nabral od povsod, tako da so že otvoritveni rušilci Slugpit igrali pred precej polno dvorano. Kvartet se je kopal v slapu modro-rdečih luči, morbidno razigranih ob močnem zvoku, ki je v večini zelo dobro zajel nevihto po imenu Slugpit. Zasedba se trenutno ponaša z enim EP-jem Mentally Unengaged, ki je izšel maja lani, v živo pa je zelo dobro predstavila nalezljivo mešanico ekstremnosti. Slugpit igrajo kratko, toda sladko, kar je morebiti najboljša kombinacija za otvoritveni bend. 

Bobnar João C. skrbi, da bobnarskim detonacijam naboj niti enkrat ne usahne. Ritem sekcija je seveda popolna ob jasnem in precej mastnem basu Mateja Verna, a je ta žal mestoma precej preglasil kitaro, s katero Jan Medved, ki ga poznate tudi kot voditelja oddaje Metal detektor na Radiu Študent, ne ponuja zgolj neštetokrat prežvečenih rifov Napalm Death, temveč vse skupaj obogati s predrznim spogledovanjem z Voivod in Akercocke. Opisano je okronalo kruljenje in kričanje mladega Vida Fekonje, ki ga poznate iz bendov Dickless Tracy in Morost in ki brez dvoma sodi v zvočno podobo zasedbe Slugpit. Čas je, da se tako on kot preostali člani sprijaznijo, da Fekonja ni le session član. Takega člana ne zamenjaš in tudi njemu se vidi, da v bend več kot sodi. Premierno smo slišali singel Nefarious Heralds of the Ancestral Parasites, Slugpit so odigrali tudi skladbo Terror Structures in tako napovedali frišen material.

Krajšo pavzo je prekinil deathmetalski trio, ki se bolj spogleduje s kakšnimi Incantation ali njim podobnimi zasedbami – to je seveda Razvalina. Kitarist, vokalist Gašper Flere – Gapa, basist Klemen Ribič – Riba in bobnar Tani Babuder Briški še vedno predstavljajo najnovejši EP Zatirani, izdan novembra lani, ki so mu na koncertu posvetili več ali manj cel repertoar. Za dodatek smo slišali še del prvega EP-jaSmrt živečega iz leta 2021, komad Malum, a ga Gapa menda zaradi težav z glasom ni zmogel odpeti, zato smo dobili pravzaprav res dober inštrumentalni štiklc. Nekoliko se moramo obregniti ob premalo jasen in premehak zvok kitare, a je bend vendarle uspel suvereno žgati na polno, pri čemer sta blesteli jasno utelešena odrska kilometrina in izkaz uživanja v špilu. Material Razvaline je razgiban, prav tako razgiban pa je bil tudi folk pod odrom. Ko boste torej imeli priložnost, obiščite koncert tako Razvaline kot benda Slugpit. Vsekakor pa se seznanite tudi z bendom, ki je minuli torek zvečer zavzel vrhunec večera – francoskim ekstremnometalskim triom Sordide.

Sordide se te dni mudijo po Balkanu. Poleg Ljubljane bodo obiskali še Zadar in Mostar, nato pa se bodo podili po nekaterih mestih Evropske unije. Trenutno še vedno predstavljajo aktualni album Ainsi finit le jour, ki so ga izdali lani pri kultni francoski založbi Les Acteurs de l'Ombre Productions. To ni bil prvi obisk Francozov pri nas, videli in slišali smo jih namreč lahko tudi pred dvema letoma, februarja 2023, v klubu Gromka. Brez kakršnega koli pompa, odrskih teatralij in podobnih neumnosti so Sordide udarili v ekstremnega metala željno ekipo pod odrom. Bend sestavljajo trije člani, ki poleg matičnih inštrumentov – basa, kitare in bobnov – ponujajo tudi mučenje glasilk, zvočno pa so daleč od besedne zveze »zgolj black metal«. V njihovi glasbi opazimo velik vpliv postpunka, postmetala in še česa. Torej, kar mestoma zveni kot Harakiri for the Sky na steroidih, postane jasno čaščenje kultnih Killing Joke, nato pa zavije v takšne zvočne pasaže, da imamo občutek, da je to bend, ki poskuša na svoj način utelesiti EP Born Annoying ameriških Helmet. Igranje glasbenikov je divje, a hkrati subtilno, čustva so pristna, zgovorni pa so seveda tudi zelo glasni inštrumenti in nič kaj umirjeni vokali, medtem ko je komunikacija med komadi minimalna, a nikoli arogantna. Poznavalci zasedbe vedo, da so Sordide predstavili predvsem najnovejši material, seveda pa so se skozi dinamično setlisto premikali tudi v objem starejših plat. 

Odpoved: Torkov večer je bil prijeten opomnik, da nam ni treba čakati na vikend, da bi se imeli fajn, in da je podzemlje še kako živo. Pametoval je Ivan Cepanec – Tegla.