Channel Zero, Ljubljana, 24. 5. 2023

Koncertni finiš meseca maja je tudi letos dodobra zbit. Zadnja leta, ko se je število letnih časov skorajda prepolovilo, s štirih na dva, lahko letne čase očitno ločimo tudi s frekvencami koncertnih ponudb, ki so trenutno konkretno zgoščene. Kar zadeva hrupoljube, imajo v aktualnem tednu možnost, da se nasladijo kar dvakrat, z dvojnimi legendami glasnega rockovskega obrtništva iz New Yorka. Medtem ko bodo v petek Swansi najverjetneje ponovno dezinficirali stropne pajčevine in razbelili Katedralo Kina Šiška po dolgem in počez, so podij nultega metelkovskega kanala v sredo okupirali drugi veterani – Unsane. Prav tisti Unsane, ki jih na tem mestu zares ni treba predstavljati, in prav isti Unsane, ki so nekje v letu 2019 oznanili svoj zaključek delovanja. Edini ustanovni član, Chris Spencer, je takrat namreč že sestavil in zagnal novo superzasedbo Human Impact, ki sta jo sestavljala Swansa, Phil Puleo in Chris Pravdica, poleg njiju pa še Jim Coleman iz Cop Shoot Cop. Najava aktualne turneje Unsane in njihov postanek v Channel Zeru sta bila prav gotovo dobrodošlo presenečenje, Chris Spencer pa je posledično eno bolj svežih imen na seznamu oseb, ki jim enostavno ne gre več verjeti.

Trenutno postavo Unsane poleg Chrisa sestavljata še basist Cooper iz benda Made Out of Babies in bobnar Jonathan Alan Syverson iz zasedb Daughters, The Color of Violence in As the Sun Sets. Turneja je napovedovala preigravanje njihovega zgodnjega materiala, kar je pomenilo tudi izvedbe pesmi z izgubljenega in ponovno najdenega prvega albuma Improvised Munitions & Demo, ki smo ga na Radiu Študent obravnavali pred dvema letoma, v eni od edicij oddaje Razširjamo obzorja. Sredin večer je bil povratek Unsane po letu 2017, ko so, takrat v družbi It's Everyone Else, prevetrili šišensko Komuno s svežim materialom albuma Sterilize, tokrat pa jim je oder pripadal v celoti.

Unsane se teatralnosti ne posvečajo prav dosti. Najbolj so domači na klubskih prizoriščih, kjer je stik s publiko dostopen, kakšen pomah, zamah, odriv sobendaša, preden njihovo plasiranje decibelov lahko nemoteno začne bičati bobniče publike. Kar je od benda, ki ima v pogodbi člen o zahtevani glasnosti koncertov, tudi pričakovati. Kot je bilo obljubljeno, je prednjačil izbor starejših plat, največ z istoimenskega albuma Unsane, manjkale niso niti pesmi s kasnejših izdaj. Dobro uro distorzije je trio serviral kar v paketu, če ne štejemo bisa. Brez tišine med komadi, brez bobnarskih ustavljanj, če že, z vklopom poljubnega loopa, feedbacka ali pa kar obojega, preden na novo strese plaz hrupa čez dvorano. Ko se enkrat unsanovska mašinerija zažene, ni govora o kakšnem šparanju – pri nobenem členu, še tinitus nima časa dojeti, kdaj morebiti varovalno začeti piskati. 

Medtem ko Spencerju curljajo slane srage v potokih, izpod kape seka prepoznaven rezek vokal, ki je poleg prav tako zajedljivega telecasterja že petintrideset let njegov nezamenljiv izraz. Bluzovski prijemi v višjih legah, ki so nekaj med solažo in frazo, kot denimo v komadu Slag, niti za moment ne ohromijo prenosa trušča. Pa naj gre za hardcorovske reze, kot v raztegnjeni Get Off My Back, ali ostre tenzije v komadu Bath. V takih primerih lahko podpodno Cooprovo basiranje hitro dobi prebavni učinek za slušatelje, medtem ko se Syversonov topot premetava v kaotične preplete. Ti so morda najbolj očitna sprememba pri bendu od zadnjega snidenja. Takrat je za bobni sedel dolgoletni član Vinnie Signorelli, ki se po stilu kar precej razlikuje. Vložki in prehodi so po novem bolj brzinski, vzkipljivi, kar je daleč od slabega, pa vendarle gre za občutno spremembo pri končni podobi zasedbe.

Unsane so uspeli privabiti prijatelje glasbe z vseh koncev naše dežele in vzdušje je bilo temu primerno. Krč, ki ga bend uspe vzdrževati od prvega tona do samega razpada s tišino, je občudovanja vreden, posledice pa se kažejo v momentalnih vzklikih, nepričakovanih nasmehih prisotnih, ko kontemplacija nima možnosti proti nagonu in refleksom. Unsane so še vedno neomajen in predan bend za glasna koncertna izkustva, ki so v power trio formaciji objestno grabežljiva. Neozdravljivo.

Foto: Sebastijan Iskra