Samozaložba, 2021

Na današnje jutro bomo z recenzentsko pasjo bombico podrobneje predstavili svežo zasedbo z Vrhnike, ki sliši na ime Bizarni brlog zvoka. Dvojec, ki ga sestavljata Jure Krisper in njegov soimenjak Jure Brenčič Jazbec, se je prvič pojavil na Bandcampu marca letos z EP-jem Pozdravljeni, ki mu je kmalu sledil še EP Žabja telepatija. V zadnjih dveh mesecih sta prvima sledili še dve izdaji, in sicer singel Muhe in danes recenzirana izdaja Tu pa je. Vse sta izdala v lastni režiji, sama pa sta poskrbela tudi za produkcijo, h kateri je Jure Brenič Jazbec prispeval zvoke kitare, Jure Krisper pa vse ostalo, od sintov in vokala do miksanja in masteringa.

Muziko Bizarnega brloga zvoka je navdihnil psihedelični rock od šestdesetih pa tja do osemdesetih, pri čemer dvojec ideje črpa iz bendov, kot so The Flaming Lips. Alternativni psihedelični rock se v njunem zvočnem izrazu meša z lo-fi pop estetiko, ki jo primarno predstavlja ekstenzivna uporaba sintisajzerja in modulacije vokalov. Občasno v ospredje stopi tudi akustična kitara, na primer v komadu Malo normalnosti, v katerem na otožno sarkastičen način obravnavata eksistencialna vprašanja, kar lahko asociiramo z domačim mladim kantavtorjem Popotnikom.

Najbolj prepoznaven in edinstven element glasbe v projektu je definitivno način podajanja pripovedi skozi besedila. Teme so sicer raznolike ter včasih delujejo naključno in med seboj nepovezano. Vendarle pa ob podrobnejšem pregledu opazimo veliko naslavljanja in opevanja preprostega, vsakdanjega življenja, narave in njenih procesov, kot je opevanje muh, žab, črvov in veveric. Naj bo tematika vesela ali otožna, Juretov pristop do pripovedovanja zgodb je vselej obarvan malce posmehljivo in sarkastično, kar pesmim daje igrivost, svežino in avtentičnost. To se kaže v komadu Priden delavc, v katerem duhomorno proletarsko življenje opišeta na poskočen, naiven in razigran način, ob čemer hkrati lahko začutimo pripovedno tematiko, se z njo celo relejtamo in se brezskrbno pozibavamo v ritmu.

Glavni in spremljevalni vokal sta na vseh komadih obložena z raznimi modulacijami, ki jih ustvarjata z vokoderjem in autotunom. To ima v glasbi zasedbe Bizarni brlog zvoka dvojno funkcijo. Po eni strani z njim zakrivata in nadgrajujeta manko v zverziranosti pevskega glasu, pri čemer sta v veliki večini uspešna, z redkimi izjemami, na primer ob visokih tonih na komadu Malo normalnosti. Na drugi strani pa njuni glasbi, ki navdih črpa iz preteklosti psihedeličnega rocka 60-ih in 80-ih let, autotune daje pridih sodobnosti. Še posebej zdaj, ko smo že zadnjih nekaj let priča povečani uporabi autotuna v popularni in alternativni glasbi, ta nima več negativne konotacije iz preteklosti.

Bizarni brlog zvoka lahko vsakdanje tematike, ki morda delujejo dolgočasno ali prevečkrat opevano, interpretirata na svojstven, svež način. S tem, ko na vsebino gledata iz drugačnega zornega kota, pesmim vlivata dodatno energijo in dinamičnost. Tudi sicer so njune melodije skrajno prijetne in nežne za ušesa, tudi ko se igrata z bolj nenavadnimi brnečimi zvočnimi elementi, kar je na primer značilno za komad Muhe. Dvojec Bizarni brlog zvoka je šele na začetku svoje glasbene poti, vendar v njunem kreativnem raziskovanju možnosti glasbenega izraza, ob katerem se zdi, da ju prav nič ne omejuje, lahko pričakujemo, da bosta s časom izdala resnično kvaliteten lo-fi psihedeličen pop izdelek.

+

Glasbena novost: Penelope Trappes, avstralska glasbenica, ki trenutno deluje v Brightonu, je 28. maja pri založbi Houndstooth izdala svoj tretji album, naslovljen Penelope Three. Plošča je izšla kot zadnji del trilogije njenih albumov Gnostic State in El Drip. Tematike žalovanja, izgube, ljubezni in iskanja ženske moči spremlja žanrski koktejl shoegaza, drona, popa in eksperimentalne downtempo elektronike.