V tokratni Svaštarnici se bomo posvetili aktualnim dogodkom, ki zadevajo prihodnost britanske in evropske glasbene industrije oziroma scene. Britanski glasbeni trg je točka zanimanja glasbenih medijev že od pozne pomladi lani, ko so se pokazale potencialne slabosti negotovega dogovora o izstopu Velike Britanije iz Evropske Unije. Prejšnji teden so bile te negotovosti tudi uradno potrjene. Čeprav je britanska vlada glasbeni skupnosti sprva zagotavljala, da bodo v dogovor o Brexitu vključena brezvizumska poslovna potovanja, končna različica sporazuma nima takšnih določb. 

Novica, da je britanska vlada zavrnila standardni predlog, ki bi tujim glasbenikom omogočil devetdeset dni bivanja v Veliki Britaniji brez vizuma, je presenetila svetovno glasbeno industrijo. Namesto tega bi v veljavo stopil predlog o upoštevanju treh pogojev, pod katerimi bi lahko tuji glasbeniki vstopili v Veliko Britanijo za potrebe kulturnega in glasbenega udejstvovanja. Od 1. januarja je vizum za vstop v Veliko Britanijo, ki stane 244 funtov, nujen za vse glasbenike ter umetnike, ki nameravajo v državi ostati več kot trideset dni. Poleg tega morajo ustvarjalci predložiti dokazilo o finančni stabilnosti, ki dokazuje, da razpolagajo z okoli 1000 funti prihrankov, imeti pa morajo tudi potrdilo o sponzorstvu organizatorja dogodka, ki mora prevzeti odgovornost za izvajalce.

Britanska vlada si prizadeva za podoben dogovor za britanske glasbenike, ki bi nastopali zunaj domačih meja. To bi predstavljalo ogromno težavo za britanske ustvarjalce, ki opozarjajo, da bi bil razvoj njihovih karier močno otežen, če bi morali za vsako evropsko državo posebej zagotoviti vizum, ki bi za povrh vsega veljal le za eno potovanje. Poteza, ki je v glasbeni skupnosti povzročila precej ogorčenja, je pripeljala do 250.000 podpisov peticije, ki zahteva brezplačno dovoljenje za kulturna dela.

Nepotrjene informacije nakazujejo, da do sprejetja dogovora ni prišlo zaradi mišljenja britanske vlade, da bi izjeme spodkopale prepričanje o koncu politike prostega gibanja. Pogoji, ki jih postavlja britanska vlada in ki od manjših glasbenikov zahtevajo nemogoče, nakazujejo, da državni sistem vodi favorizacija. V njem imajo prednost najuspešnejši glasbeniki, ki lahko z dobro organizacijsko podporo oziroma delom menedžerja in stabilnim finančnim položajem turneje na Otoku izvedejo. 

Eden izmed medijsko odmevnejših incidentov vključuje iranski DJ duo Blade & Beard, ki so mu leta 2017 zavrnili vstop v Veliko Britanijo. Protagonista nedavno uspešnega dokumentarca Raving In Iran bi morala nastopiti ob predstavitvi filma v britanskem kulturnem centru Village Underground. Čeprav sta imela potrebna dokumenta za kratkotrajno bivanje v Združenem kraljestvu, je bila njuna prošnja za izdajo vizuma zavrnjena. V intervjuju za spletno glasbeno revijo Resident Advisor je Anoosh spregovoril o nenavadni in sporni razlagi zavrnitve. Britanske oblasti v dotičnem primeru niso verjele trditvi, da je Anoosh le začasni obiskovalec, ki bo po koncu njegovega obiska zapustil državo. Ob upoštevanju tega in drugih podobnih primerov iz glasbene industrije je več kot jasno, da ne gre le za ločitev države od evropske družine, temveč za občutljiva kulturna, etnična in politična vprašanja, katerih pomen je bil zajet v enormnosti in glasnosti dogovora o Brexitu. 

Te nove spremembe in razmere, ki napovedujejo omejitev delovanja glasbenikov iz Velike Britanije in drugih držav, so v medijih bile deležne veliko negativnih reakcij ne le zaskrbljenih oboževalcev, temveč glasbenih strokovnjakov in predstavnikov številnih festivalov. Zaradi silovitega odziva medijev je britanska vlada pred dnevi obljubila, da se bo sestala s poslanci ter poskušala za britanske glasbenike po Evropi najti drugačno rešitev.



+

Prvenec zagrebške noise rock zasedbe Nokti