Že pred tremi meseci je svojo premierno kratko solo ploščo na splet brez vsake založniške podpore naložil Lenart Merlin, basist zasedbe MRFY in po tej izdaji tudi diplomirani grafični oblikovalec. Z vizualno podobo, ki jo je sam pripravil za skladbe, zbrane pod imenom Masa ljudi, je namreč položil tudi diplomo na Akademiji. 

Načeloma je Lenart sam poskrbel tudi za vso muziko, čeprav z nekaj malega pomoči in nasvetov kolegov, a EP je spisal, odigral ter sproduciral predvsem sam. Skladbe, ki so nastale, so rezultat avtorjevega lastnega opismenjevanja v pisanju pesmi in glasbeni produkciji, v tem pogledu pa je žanrsko izdelek tudi primerno pisan, instrumentali se razlivajo v različne smeri, skupaj jih držita predvsem pevski izraz in besedilna plat, ki muziki vlijeta dovolj homogen karakter.

Izdajo zaznamuje tisti nezgrešljivi filing sodobnosti, ko hitro slišimo, kako je posneta v DIY domačem angažmaju, v manj kot optimalnih “studijskih” okoliščinah, a je po drugi strani tako gosto post-produkcijsko ponarejena in s posluhom zmiksana, da prevzame podobo smiselne izdelanosti, celo dovršenosti. Njena zmes akustičnega in električnega strunanja, sintov in električnih ritmov zelo dobro funkcionira in kliče asociacije po celotnem spektru muzik, s skrajnostmi v hrupnejšem rockanju oziroma na drugi strani v elektro popu s housey nastavki ali ponekod celo beatsovskim lo-fi poskokom, v varni sredini pa so Merlinove pop rock in v tem celo izpovedne kantavtorske pesmi.

Poseben šarm skladb je v tem, kako znano in domačno pravzaprav zvenijo, kot bi jih že poznali. In res je, po številnih plateh lahko spominjajo na različne že slišane muzike, četudi nabrane iz sila različnih smeri, a EP presenetljivo nikoli ne zazveni derivativno. Hkrati izdaja zveni solidno lokalno in razgledano onkraj meja tega prostora.

Najbolj nesrečna okoliščina projekta je pač ta, da v kaki predvidljivi prihodnosti ne predvideva tudi drugačnih dejanj, denimo na odru, in tudi ne anticipira kakega bližnjega novega poglavja. Je kot nenadejan dogodek in v tem zrcali precej morbidno razpoloženje odpetih pesmi, ki jih je Lenart pisal, ko se mogoče ni počutil najbolje, ko je bediral, zdaj ko so se reči popravile, pa prednost prevzemajo druge plati življenja in muziciranja. Morda pa se vseeno zgodi, čez čas, kot nova nezgoda …

Lenart Merlin · MASA LJUDI