Slovenska eksperimentalna folk skupina Bakalina Velika je 14. aprila v samozaložbi izdala nov album, naslovljen Zviezdno srebruo. Prvenec Prvi krajec, izdan pri založbi Čadrg records leta 2019, je prejel veliko dobrih odzivov in vsekakor ustvaril ravno pravšnjo izstrelitev skupine v zvezdno nebo. Intimne misli Janija Kutina v tokratnem albumu ne vsebujejo ženskega glasu. Prvi krajec je bil obogaten s klavirsko harmoniko Renate Lapanja in vokalom Bogdane Herman, ki pa tokrat nista sodelovali. Skupino trenutno sestavljajo Samo Kutin, Dejan Lapanja, Matej Magajne, Marjan Stanič in Andrea Pandolfo. Vodja zasedbe, vokalist in tekstopisec Jani Kutin predstavi spremembe v članstvu Bakaline Velike. Novopečena izdaja s preteklim albumom nima vsebinskih povezav. Poslušalec je ob poslušanju čadrškega liričnega vokala popeljan skozi mrakobne bivanjske težnje. Vsekakor je album Zviezdno srebruo zaznamovalo dejstvo, da je svoj dom našel zunaj štirih sten. Pesmi so bile ustvarjene v osmih snemalnih dneh v številnih naravnih kotičkih, kot je gozd pri Čadrgu, okoliš ob reki Dragonji, zasnežena planina Kal in ruševine cerkve v Jagrščah. Plošča, sestavljena iz Janijevih pripovedi, ravno s pomočjo eksperimentalnega glasbenega izvora v poslušalcu vzbuja kontrastna občutja. Ustvarjanje v naravi je člane skupine navdahnilo in pripomoglo k temeljito katarznemu glasbenemu udejstvovanju. Nova izdaja Bakaline Velike z naslovom Zviezdno srebruo uspešno osupne poslušalca z valom trpljenja, a sočasno v svojem mraku skriva bleščeč in čudežen sij zvezd.

Iz globin Hvalove jame smo z albuma poslušali skladbo Nowa viera.

+

Iz kaotične življenjske cikličnosti se je v današnjo Svaštarnico dokopal mačji krik skupine Meo z novega albuma Testarossa. Pod okriljem punk hardcore kvarteta iz Turina je izšel 29. aprila v koprodukciji več založb. Fantje s svojimi glasbenimi deli ustvarjajo glasbeno zmes screama, emo violenca in punk hardcora. Navdih za plato se skriva v ljubezni, smrti in mačkah, šesti del pa predstavlja bitko med prijaznim in nasilnim. Vokal se nenehno spreminja, kar pripomore k občutku zmede, njegovo manevriranje pa poslušalca vodi po disociativni poti iskanja miru v življenjski ponovljivosti.

Z albuma Testarossa smo poslušali istoimensko pesem.