Aeviterne: The Ailing Facade

Profound Lore Records, 2022

Srednješolci so že začeli s poukom, nekateri celo s testi, študente pa podobno že prav kmalu čaka ponovni začetek večurnega sedenja v predavalnicah. Vsem, ki vas že obdajata srh in frustracija, v Tolpi bumov ponujamo popolni album za katarzično izžemanje vseh takšnih čustev, zvok, ki izjemno dobro prekrije kakršnokoli jokanje, stokanje in kričanje.

Album so mnogi zvesti metalci težko pričakovali. Njegove stvarnike bi lahko označili za legende v svetu black in death metala. Vokalist in kitarist Garrett Bussanick ter basist Eric Rizk sta igrala v zasedbi Flourishing. Bend je leta 2011 izdal svoj prvi in zadnji album The Sum of All Fossils in z njim vtisnil svoje ime v atmosferične in disonančne metalske struje. Zapuščina omenjene plošče in njenih ustvarjalcev je nedvomna. Dvojici iz zasedbe Flourishing se je pridružil Ian Jacyszyn, bivši bobnar skupine Miasmatic Necrosis, pod imenom Aeviterne pa so trije glasbeniki prvi material izdali leta 2018 na EP-ju Sireless. Z njim so ponudili prvi pogled v soustvarjanje, v sledečih šestih letih pa se jim je pridružil še kitarist Samuel Smith, ki je prej deloval v bendu Artificial Brain. V tem času skupina ni počivala, novi album namreč od začetka do konca priča o trudu, ki so ga glasbeniki vložili v to večplastno, gosto grajeno in s temo prežeto atmosferično izdajo. 

Smith v otvoritveni pesmi Denature vse ljubitelje kitare potolaži z neusmiljenimi rifi. Skupina očitno nima namena prikrivati ali omahovati s klavstrofobično in tesnobno atmosfero, ki se vseskozi stopnjuje, denimo v hipnotičnem ritmu skladbe Stilled The Hollows' Sway. Z nadaljnjim potovanjem čez pogubno opustošene planjave mračna bas linija povzdigne zvok albuma in poslušalca pripelje do vrat pesmi The Reeking Suns, komada, ki morda najizraziteje pokaže mojstrsko pozornost pri usklajevanju ravnovesja med temo in svetlobo. Skupina ziba tehtnico med gosto razraščenimi, težkimi melodijami ter nekakšnim lahkotnim in skoraj praznim zvočnim prostorom. Njun kontrast služi stopnjevanju že predhodno vzpostavljene napetosti, ponavljanje teh skoraj streznitvenih trenutkov pa ustvarja nepredvidljivost, ki po več poslušanjih ne zbledi.

Čeprav je album zvezan z zapuščino plošče The Sum of All Fossils in ga težko ločimo od zgodovine, pa sta združitev novih članov ter želja po novem raziskovanju nevprašljivi. Bussanickovi vokali so od časov benda Flourishing pridobili še bolj hreščavo in umazano globino. V skladbah, kot sta The Gaunt Sky in Dream in Lies, pa je prisoten močen vpliv industrialne in postpunk glasbe, kar novi izdaji daje bolj unikatno in avtonomno identiteto, ki za glasbenike kaže na začetek nečesa novega.

Album je vse, kar bi lahko od takšne zasedbe pričakovali. Jacyszynova neustavljiva tolkala namigujejo na pogubo, hkrati pa služijo kot povezovalni element med vsemi zvočnimi plastmi. Nasičene so s kričečimi kitarami, gostota pa skoraj presega mejo poslušljivosti. Arogantnost, ki veje iz glasbe, ukazuje čutom in utaplja v temačni predstavi človeštva. Težko razločljiva besedila pričajo o samouničujoči družbi, ki kuha jezo v želodcih njenih žrtev, in so odlično podprta s kitarskimi rifi.

Skupina se poigrava tudi s prehodi med skladbami. Medtem ko se nekatere brezšivno prelivajo v druge, obstajajo na albumu tudi trenutki, ko po nekoliko blažjem koncu distorziranega šuma naslednji komad brutalno napade ušesa in brez milosti poslušalca potisne v novo melodijo. Prehod med skladbama Obeyance in The Ailing Facade tako pokaže, kako z različnimi tehnikami glasbeniki omogočijo premore, s katerimi občasno razvodenijo gostoto, in s tem razbijejo monotonost nekaterih daljših komadov. 

Ingurgitating Oblivion, Nightmarer in Nero di Marte so zasedbe, ki so do neke mere že vzpostavile takšno grenko in tesnobno postmetalsko, doomstrsko atmosfero v death metal. Mnogim se je pred izidom albuma The Ailing Facade zato morda porajalo vprašanje, ali je takšna avantgardistična smer že obdelana in so Aeviterne prepozno skočili na vlak. Sedaj pa je jasno, da je plošča produkt iskrene lakote po raziskovanju in prepletanju podžanrov. Aktualni album je s srhljivo zloveščim vzdušjem, kontrastnimi rifi in do samega vrhunca nasičenim zvokom nekaj svojevrstnega ter svežega.