Rough Trade Records, 2024

Amilnitrit je kemična sestavina, ki se v zdravstvu uporablja predvsem za zdravljenje bolezni srca in ožilja, marsikdo pa substanco uporablja v rekreativne namene; inhalacija amilnitrita namreč povzroči kratko in intenzivno stanje evforije. Učinke amilnitrita zelo dobro poznajo člani zasedbe Amyl and the Sniffers, ki so zasedbo poimenovali prav po omenjeni kemični spojini. Kratko, toda zelo intenzivno stanje evforije je tudi idealen opis za razpoloženje, v katerega nas posrka glasba benda, ki bi si le stežka nadel bolj primerno ime.

Neizprosna intenzivnost glasbe je bila osrednja značilnost prvih dveh dolgometražnih izdelkov zasedbe, samonaslovljenega prvenca in plošče Comfort to Me, ki je bend izstrelila v zavest svetovne javnosti. Najnovejši album Cartoon Darkness ponudi več kot zgolj pankovsko intenzivnost; gre za bendovo najbolj raznoliko stvaritev do sedaj. Godba zasedbe ostaja značilna zmes panka in avstralskega pub rocka in je kot takšna daleč od kakšne eklektike, a je razpon muzike vseeno osvežujoče širši kot na predhodnih izdajah.

Album z besedami you're a dumb cunt odpre šus komada Jerkin'. Subtilnost nikoli ni bila del besednjaka zasedbe, ki je vedno konkretna in neposredna. Vse, kar glasbeniki želijo sporočiti, povedo brez ovinkarjenja, s čimer prihranijo morebitno napačno interpretacijo liričnih dvoumnosti. Besedila so nekoliko manj osebna, ne izvirajo nujno iz izkušenj vokalistke, temveč bolj komentirajo dogajanje okrog nje. Komada Jerkin' in Tiny Bikini se značilno neposredno lotita internetnih trolov in toksične moškosti, ki se v zadnjem obdobju ponovno širijo po določenih spletnih kanalih. 

Vokalistka in avtorica besedil Amy Taylor v omenjenih skladbah obravnava lasten položaj v popolnoma moško dominiranem svetu panka. V komadu Tiny Bikini Taylor, ki je znana po prepoznavnem načinu oblačenja, napada miselnost, da njen stil izvira iz želje ustreči moškemu pogledu, in poudarja, da nosi oblačila, v katerih se sama dobro počuti. Vsebina je namenoma podana z otročjim vokalom kakšnih najstniških pop glasbenic zgodnjih dvatisočih, da bi opozorila na objektifikacijo in infantilizacijo žensk v glasbi. Kljub temu, da bi tematike z vso pravico lahko podali smrtno resno, glasbeniki premisleke izrazijo tako, da skladbe ohranijo sproščenost in humor in zato ne izpadejo pridigarsko.

Cartoon Darkness je z naskokom najbolj studijski izdelek zasedbe in kot takšen ni bil nujno narejen samo z mislijo na žive nastope. Mestoma so zanj značilni veliki preskoki, kot je menjava med komadoma Big Dreams in It's Mine. Big Dreams je najbolj baladni izdelek, ki ga je zasedba doslej izdala, z umirjenostjo obide intenziteto plošče in poskrbi za krajši intermezzo. Komad temelji na močni melodiji, ki je nujna, Amy Taylor namreč ne premore takšne moči vokala, da bi lahko izključno z vokalom vodila celotne skladbe. V skladbi Big Dreams uporablja nižji register glasu, ki si skupaj z odmevom prepojeno kitaro deli osrednje mesto v miksu, zaradi mirnejšega vzdušja pa tudi razmišljujoče besedilo bolj izstopi.

Melanholično vzdušje, ki ga ustvari komad, z nami ne ostane dolgo, ker naslednja skladba It's Mine poslušalca s pospeškom najmočnejših avtomobilov le v nekaj sekundah izstreli iz statičnosti v noro drvenje. Ta pankovska udarnost vztraja naslednjih nekaj komadov, v katerih vso svoje kitarsko mojstrstvo izkaže Declan Merthens, ki je za novi album dodatno nadgradil svoje zavidljivo znanje. V vseh teh letih je bilo njegovemu doprinosu h glasbi zasedbe namenjene premalo pozornosti, kratke solaže na skladbah Chewing Gum in Motorbike Song pa so kljub vratolomni hitrosti še vedno tehnično izredne. Motorbike Song je komad, ki najbolj uteleša bistvo zasedbe, popolnoma namreč zajame željo po svobodi. V zahodnem kulturnem imaginariju je težko najti prepoznavnejšo upodobitev svobode, kot je podoba motorista, ki po prazni avtocesti drvi v neznano.

Nobena skladba na albumu – kar je bilo nekoliko pričakovano – ne doseže prvega singla You Should Not Be Doing That, ki se ga nismo naveličali niti po večmesečnem guljenju. Kombinacija topotajoče ritem sekcije in silnega vokala se nam je vtisnila globoko v možganovino. Zmes divjega saksofonskega in kitarskega sola nas vrne v čase oregonskih norcev The Sonics, ki so v šestdesetih letih s svojim garažnim rockom postavili temelje panka, na katerih gradijo Amyl and the Sniffers. Sniffersi na plošči Cartoon Darkness dobro združijo stereotipno ležeren avstralski pristop z nastrojenostjo in družbeno angažiranostjo panka. Naslov novega albuma slišimo v besedilu skladbe Doing In Me Head, v kateri bend človeško spopadanje z globalnim segrevanjem primerja z žabo, ki se kuha v loncu počasi segrevajoče se vode. Kritičen pristop glasbenikov do tako pomembne družbene teme je vsekakor pohvalen, a se analogija, na katero zadnje čase tako pogosto naletimo, zdi neprimerna. Za razliko od žab ljudje natančno vemo, da se živi kuhamo.

Bolj kot na morda malo preveč osnovno obravnavo družbenih problematik pa lahko kritiko usmerimo predvsem k izboru komadov, ki bi lahko bil bolj spreten. Ploščo namreč zaključi komičen komad po vzoru Beastie Boysov, Me and the Girls, ki k albumu kot celoti ničesar ne doprinese. S tem, ko je postavljen na konec plošče, poskrbi, da je prav zaključek albuma najmanj vznemirljiv in kakovosten. 

Album Cartoon Darkness je močno osredinjen v aktualnih družbenih problematikah. Glasbeniki se zavedajo, da je svet najverjetneje nepopravljivo zavožen, pa se kljub temu ne prepuščajo obupanosti in melanholiji, temveč še bolj kot doslej cenijo zabavo neeskapistične sorte. Vrhunci na najnovejši plošči so kakovostnejši od tistih na njenih predhodnikih, hkrati pa je prisotnega več nihanja v kvaliteti; nekateri komadi denimo ne dosežejo odličnosti, ki jo je zasedba izkazala v preteklosti. Nova plošča tako bolj oscilira v svoji zanimivosti in kakovosti, ta nihanja pa se še vedno izravnajo na zelo visoko povprečje. Na nek način je album izpolnil pričakovanja, ker je moral bend vsaj nekoliko spremeniti pristop, da bi ostal zanimiv. To jim je uspelo, ponudili so več širine in dinamičnosti v melodijah in v obravnavanih tematikah ter vokalu Amy Taylor.

Določenim spremembam navkljub plošča zajame esenco benda. Združi hitrost igranja, intenziteto, napadalni pristop in značilno avstralski jebiveterski odnos. Predhodni album Comfort to Me je bend izstrelil v orbito širše glasbene javnosti, Cartoon Darkness pa jih bo tam še utrdil. Gre za album zasedbe, ki je scenski, kultni status pripravljena zamenjati za širšo prepoznavnost, ne da bi pri tem izdala svoje bistvo. Sniffersom je ta evolucija brez podiranja lastnih temeljev z albumom Cartoon Darkness tudi uspela.