Verve Records, 2024

Zanimivo je, kako živo lahko glasba v spomin prikliče še tako nepričakovano. Tokrat sem se med poslušanjem plošče, ki se ji posvečamo, znašla za zaveso, z lesenimi letvami pod seboj, v svetli tuš kabini kopalniškega objekta nekega kampa v Posočju, kjer je vsak obisk stranišča ali umivalnikov in tušev spremljal čudovit nabor glasbe iz vseh koncev in krajev. Prvi pobrenkljaji z albuma Night Reign avtorice Arooj Aftab že zadišijo po neubesedljivem. Po zmesi hrepenenja, nostalgije in pomirjenosti, s tem pa vabijo k poslušanju četrtega dolgometražca glasbenice pakistanskih korenin, rojene v Savdski Arabiji, ki sicer že več kot desetletje biva in deluje v Brooklynu.

Prvencu glasbenice, Bird Under Water,iz leta 2014 sta sledila še Siren Islands in zelo toplo sprejet album Vulture Prince, ki je izšel pri New Amsterdam Records leta 2021. Leto kasneje smo jo ujeli tudi na koncertu v organizaciji Zavoda Druga godba v okviru cikla Sogodbe v Cankarjevem domu, po tem, ko je prejela nagrado grammy za skladbo Mohabbat z albuma Vulture Prince. Poleg te nagrade je bila nominirana tudi v kategoriji, ki naj bi slavila najobetavnejše nove glasbenike in glasbenice, zaradi česar je bila nato seveda deležna precejšnje pozornosti. Sama se je takrat s komentarjem o nominaciji obregnila ob dejstvo, da so nagrade grammy podeljene znotraj žanrskega kroga mainstreama, ki ga je poprej opazovala le z obrobja. Tudi sicer Aftab večkrat omenja, kako se je dolgo čutila drugoteno, in medijska recepcija grammyja je namigovala na to, kako velik korak predstavlja podelitev nagrade osebi, ki prihaja z Vzhoda. To pa le odraža orientalistične predstave imperialnega Zahoda, ki navsezadnje izumlja kategorije, v katere razvršča Druge, in nato njihovo glasbo vrednoti po svoji meri.

Ko Arooj spregovori o svoji zgodbi, od vseh zanimivih pripetljajev, ki so krojili njeno pot, izstopa vztrajno prizadevanje glasbenice za uveljavitev njene glasbe. Po študiju na bostonskem Berkleeju se je podala v New York, kjer jo je živahna scena navdihnila in prestrašila hkrati, toda želela ji je pripadati in se je zato prepustila iskanju možnosti v tamkajšnjih glasbenih vodah. Kot izurjena avdioinženirka se je med tednom ubadala z urejanjem videov in zvočnih posnetkov, med vikendi pa skladala in stopala na odre. Četudi jo je osemurni delovnik izčrpaval, je v tem kolesju, ki je vase potegnilo tudi njene vrstnike s podobnimi interesi, obstajalo upanje, da bo njihova glasba premogla dovoljšno moč, da jim ne bo več treba služiti denarja na drugačen način.

Kasneje se je ta želja izpolnila in Aftab zdaj občasno že preveč obremenjuje vsa pozornost, ki jo prejema. V intervjujih malce zadržano odgovarja na vselej podobna vprašanja, a je tudi lepo, pripomni. Glasneje pa spregovorijo njene pesmi. Besedila v urdujščini, včasih angleščini, občasno izposojena od pesnikov ali pesnic, večinoma pa avtorska, pletejo izkustva ljubezni in izgube. Skladbe na plošči Night Reign krhajo, dolbejo, zadevajo in ljubkujejo s sporočilnostjo, ne da bi se poglabljali v posamezen verz.

Nekakšen žmoht, ki obenem diši po sprejemanju in vznemirjenju, prežema celoten album in prav vsak od zaporednih posnetkov pričara drugačno vzdušje. Presenečajo svetlo zveneči inštrumentali, ki se prelivajo v jazzovske solaže in izvrstno dopolnjujejo Aroojin žametni, dihajoči glas. Spet naslednjič zavlada zapeljivo mračna basovska linija, nad katero se vrtinči vokalna melodija, pospremljena s stopnjujočimi se tesnobnimi vprašanji, ki jih podaja Moor Mother v pesmi Bolo Na. Naj izpostavimo še objem svilnate tkanine poživljajočih tonov v veličastni ljubezenski skladbi Last Night Reprise.

Če se je Arooj sprva lahko zadovoljila z nekoliko bolj spalničnim zvokom, ki je s preprosto, iznajdljivo in učinkovito postavitvijo prevladal pri snemanju debitantskega albuma, je skozi leta svoje veščine zvočnega tehniciranja uporabljala bolj s pridom in hkrati prostore snemanja prirejala na način, ki ji je omogočil udobnejše ustvarjanje. Na njeni najnovejši plošči je tehnična izpopolnjenost izrazita. Ta dovršenost zvoka omogoča, da se na široko razpira portal, skozi katerega nas lahko dosežejo njene tankočutne skladbe. So plovilo, na katerem Arooj nežno prinaša pomembne téme premeščanja in izgnanstva, trpljenja v svetu in kaosa, pa tudi kvirovstva in feminizma, opolnomočenja in vsenavzoče ljubezni.