raster, 2020

#HardCodePop #Death

»THE ONLY DIFFERENCE BETWEEN ONE AND NONE IS N.«

Ko so nemškega producenta Uweja Schmidta leta 2013 ob izdaji albuma HD prosili za dodatno pojasnilo ob glasbi, so se mu besedi in razlage kot metoda utemeljitve ali razlage umetniškega dela, za katerega medij si je že v prvi vrsti izbral glasbo, zdele nehvaležna rešitev. Schimdt kot avtor plošče HD pa tudi tokratne <3, v obeh primerih pod persono/psevdonimom Atom™, je takrat potem vseeno koncept plošče HD - nekako v stilu slogana založbe, ki se glasi minimal to the max! - povzel s formulo v treh instancah: »Plošča HD je spiritualno delo, glasbeno delo in znanstveno delo«. Album je namreč izšel pri založbi Raster-Noton, ki sta jo ustanovila Frank Bretschneider ter Alva Noto in se od leta 2017 dalje sicer imenuje Raster-Media. Raster pa pokriva umetniške prakse, ki se gibljejo na mejnem območju med vizualno in glasbeno umetnostjo, znanostjo ter popularno kulturo, med drugim pa izdaja tudi razne publikacije. 

V tem čudovitem letu se Atom™ vrača z albumom <3, ustvarjenim v sodelovanju z entiteto za generiranje oziroma ustvarjanje človeškega glasu in jezika, imenovano X1N. Glede na to, da so – kot je navedeno v spremnem alfanumeričnem besedilu –, izdelek ustvarile mašine, z mašinami in za mašine, ki jim realnost pomeni le uporabno fikcijo, entitete X1N sploh ni nesmiselno ovrednotiti kot enakovrednega ustvarjalnega akterja v procesu nastajanja albuma. Poleg tega smo poslušalci že neučakano pričakovali trenutek, ko se bo Uwe Schmidt srečal z umetno inteligenco in nas soočil s tistim odtujenim, a hkrati čudaško domačnim poljem nečloveškosti. Atom™ namreč venomer ostaja v korespondenci z aktualnimi tehnološkimi inovacijami in v nekakšni rekontekstualizirani zvočni harmoniji z najžlahtnejšimi elementi najsodobnejših oblik popa. V tem sicer jasno ostaja del avtonomne in kritične glasbene scene oziroma glavnega odvoda trga underground elektronike, na katerem se razkriva v odnosih med različnimi vozliščnimi točkami, ki ustvarjajo njegove – pa tudi poslušalčeve – mnoge identitete.

Alteregi na glasbeni sceni seveda niso nič neobičajnega, a vendar so pri Schimdtu zanimive njegove drzne poteze, ki se recimo na primeru persone Señor Coconut kažejo s fuzijo stereotipične latinskoameriške glasbe, popa ter elektronike, zaradi česar ga številni poslušalci razumejo kot ironičnega oziroma sarkastičnega. Sam avtor pa takšno razumevanje sarkazma in ironije v kontekstu njegove galsbe pravzaprav prezira, pravi namreč, da diskvalificira različne perspektive in specifične kulturne elemente. Morda bi lahko celo trdili, da se igra z možnimi kombinatorikami realnosti, saj poslušalci njegovo identiteto skušamo razvozlati preko sistema mreže identitet – teh lahko zaenkrat naštejemo okoli sedemdeset –, ki pa naj bi se pravzaprav razkrivala ravno preko celotne slike takšnega sistema. Če bi se Uwe Schimdt vendarle zajebaval, moramo priznati, da se tudi v primeru novega albuma zajebava skrajno resno. Heart reacts only (<3).

Album <3, ki se zopet giblje med plesnim technom, eksperimentalno elektroniko ter futurističnim popom in je s heštegom žanrsko označen kot hard code pop, nas namreč spet popelje na pot avdiofilske izkušnje, v kateri se med drugim zrcalijo tudi naše tehnokulturne subjektivnosti. Kot ugotavljata umetnik Sandy Stone in kiberteoretičarka Katherine Hayles, je internet v kibernetski dobi postal okolje, v katerem ni bistvenih razlik ali razmejitev med telesnim obstojem in računalniško simulacijo. V internetnem prostoru, kjer naša identiteta obstaja onkraj fizičnega telesa, se torej ustvarjajo žarišča razstavljanja naših fantazij ter prostori za eksperimentiranje z izrinjenimi čustvi, čemur v komadu AC Boy/DC Girl pritrdi tudi entiteta X1N, ki pravi: »Desire, desire over the electric wire«. 

Vredno je omeniti še – najbrž nekakšen bodoči elektronski hit R3V oziroma Atom™-ovo rekonstrukcijo slavne zvočne poezije Gila Scott-Herona o tem, kakšna revolucija ne bo. Scott-Heron v omenjenem komadu The Revolution Will Not Be Televised med drugim trdi, da se ta ne bo zgodila preko televizijskega prenosa, entiteta X1N pa v letu 2020 zanika možnost, da bi se ta lahko zgodila na internetu. Na albumu seveda ne umanjka niti za techno oziroma klubsko glasbo značilnih hipnotičnih melodij in udarnih rezov, kar je morda najbolj izrazno v komadih 0.9 ter Almost a Unit, ki se v razlikah med seboj zrcalita in dopolnjujeta v ideji brezčasnega toka števil. Skratka, zopet gre za še enega Atom™-ovih stilsko in konceptualno dovršenih izdelkov, ki nas s surovimi zvočnimi elementi ter provokativnimi in zastrašujočimi besedili neprizanesljivo brcne v ksiht. No hashtag to add.