Darkdescent Records/Century Media, 2019

...:::Slave Species of the Gods:::...

Tokrat se ukvarjamo z izdajo, ki jo spremlja ogromen pomp! Gre za drugo ploščo ameriških death metalcev Blood Incantation. Hidden History of the Human Race je izšla pri založbi Dark Descent Records v ZDA in pri Century Media v Evropi. V tokratni Tolpi bumov se bomo dotaknili linije vzpona tega benda, že kar absurdnega pompa in promocije, ki ga spremljata, ter seveda izjemne spretnosti glasbenikov v bendu, ki bo zasedel prva mesta na številnih lestvicah najboljših plošč letošnjega leta.

Začeti pa moramo s težavo, ki jo ima Dark Descent Records z dostavljanjem prednaročil vinilov in kaset. Izdaja na vinilu seveda zamuja zaradi težav v procesu tiska plošč, zaradi prevelikega povpraševanja pa naj bi na trgu zmanjkalo rude za izdelavo magnetnih trakov, potrebnih za kasete. Bend je že lani začel z rajcanjem svojih privržencev s posnetki iz studia in napovedmi, da pripravljajo svojo do danes gotovo najbolj dodelano ploščo. Ekstremno navdušenje na metalski sceni je sicer zares upravičeno – njihov prvenec Starspawn je namreč brez dvoma bend lansiral iz podzemlja v krog najbolj pomembnih metalskih bendov tega desetletja. V zadnjem letu so bili del pomembnih turnej z velikimi bendi kot so Immolation, Cannibal Corpse in Morbid Angel. Zahvaljujoč tem turnejam in seveda talentu benda so podpisali tudi pogodbo z veliko evropsko založbo Century Media. Novice o snemanju in izdaji so se pojavljale v večini spletnih in drugih glasbenih medijev. Prav tak marketing je povzročil absurdno zanimanje za bend, ki je  bil še pred tremi leti del skritega metalskega podzemlja. Četudi pa je promocija torej pomembno vplivala na njihov uspeh in prepozavnost, si Blood Incantation zaslužijo mesto, ki ga imajo trenutno na sceni. Gre za izjemno talentirane glasbenike, pa tudi nova plošča Hidden History of the Human Race je po slišanem povsem upravičeno kandidat za najboljšo izdajo letošnjega leta. Navsezadnje so se Blood Incantation zavestno odločili, da se bodo tega projekta lotili izredno profesionalno in bendovo trdo delo se je obrestovalo.

Album je zasedba posnela v analogni tehniki, podobno kot so pripravljali že prejšnje izdaje in plošče bratskega benda Spectral Voice. Če primerjamo produkcijo Starspawn z novo ploščo, je zven benda tokrat malenkost bolj čist, vendar še vedno izrazito organski. Rifaže so bolj tehnično podkovane in kompozicije bistveno bolj kompleksne. Na novem albumu, ki traja nekaj čez 36 minut, najdemo le štiri skladbe. Stran A vinilne izdaje nosi tri skladbe. Prvi dve predstavljata nadgradnjo skladb s Starspawn, čeprav je vse skupaj bolj kompleksno in dodelano z ogromno ritmičnimi preskoki; kompleksni rifi pletejo obe kitari v organiziran kaos, ki eksplodira tudi v ekstatične solaže. Kitare večkrat zvenijo z nekakšno psihedelično noto, zaznamovane z raznimi reverbi, delayi, flangerji in vsem takim. Plošča v celoti deluje izredno kompleksno ravno zavoljo neštetih kitarskih rifov, skladbam je težko slediti ali si jih zapomniti, a to je pravzaprav prednost tega benda oziroma plošče – k njej se namreč zlahka vračamo in se je ne naveličamo. Blood Incantation se ponašajo s to izredno vrlino, da uspejo igrati tehnični death metal, ne da bi zveneli pretenciozno, uspe jim z zasanjanimi atmosferami, ki ne peljejo v obskurne globine podzavesti, uspešno ritmično skačejo, ne da bi nas tako tudi vrgli iz tira. Že po poslušanju prvih dveh skladb postane očitno, da si je bend za ustvarjanje skladb s toliko elementi, ki skupaj funkcionirajo, moral vzeti veliko časa.

Tretja skladba najmočneje izstopa iz dosedanjega repertoarja zasedbe, gre namreč za instrumentalno skladbo, ki je hkrati izrazito atmosferična in psihedelična. Vnaša celo jazzovske momente, na vrhuncu pa nas znova buri kompleksna komunikacija med kitarami in ritem sekcijo. Na plošči Hidden History of the Human Race slišimo tudi veliko analognih sintetizatorjev zvoka. Ti so pogosto skriti v ozadju – kot še en sloj vesoljskega vzdušja. Na trenutke pa sintovski arpeggiji stopijo tudi v ospredje.

Zadnja skladba nato zasede celotno B stran vinilne plošče. Awakening From the Dream of Existence to the Multidimensional Nature of Our Reality (Mirror of the Soul) traja 18 minut in vsekakor predstavlja tako vrhunec plošče kot nasploh vrhunec bendovega ustvarjanja do tega dne. Ne zato, ker je dolga, temveč ker je izredno kompleksna in v tem deluje kot nekakšno potovanje skozi kozmos. Če bi pričakovali, da si bodo Blood Incantation vzeli več časa za posamezen rif, bi se zmotili; tempo ostaja vseskozi enak, razlike nastopijo predvsem v mirnejših in tihih delih, ki skladbo členijo na več poglavij. Tišje segmente bend seveda nasilno reže z vsakič ponovnim kopičenjem kitarskih rifov. Vse se dogaja hitro, zlomljeni kitarski rifi, solaže in intenzivno bobnanje, osredotočeno na dvojni pedal in majhne detajle na prehodih in činelah. Zadnja četrtina skladbe se počasi umirja. Dejansko deluje kot nekakšen razpad snovi, telesa ali celo uma v vesolju. Zmagoslavna solaža zaključi distorziran del skladbe, ki nato odzveni z akustičnimi kitarami nad odmevi električnih kitar in sintov.

Člane zasedbe Blood Incantation od samega začetka fascinirajo skrivnosti vesolja; to je očitno v njihovih besedilih, predvsem pa tudi na naslovnicah, ki jih vedno zaznamujejo ilustracije iz šestdesetih in sedemdesetih let. Za ploščo Hidden History of the Human Race so si izposodili ilustracijo Brucea Penningtona, ilustracijo nezemljana, ki zre v nebo, na katerem se izrisujejo nekakšne molekule oziroma DNK spirale. Tudi naslov albuma je povzet po naslovu kultne knjige avtorjev Michaela A. Creme in Richarda L. Thompsona, ene izmed ključnih knjig iz miljejev teorij zarote in alternativnih zgodovin človeštva.

Plošča, ki je uradno izšla šele dan pred objavo tokratne recenzije, bo vsekakor zasedla vrhove številnih letošnjih lestvic najboljših glasbenih izdaj. Če bi se morali odločiti, ali je nova plošča boljša od predhodnice Starspawn, bi bila naša naloga težka ali celo nemogoča, premalo smo jo namreč uspeli poslušati, da bi lahko resnično dobro primerjali. Vsekakor je bend nosil težko breme – ustvariti še eno ploščo na tako visokem nivoju. Gotovo pa Hidden History of the Human Race predstavlja bendov ustvarjalni in tehnični vrhunec. Vse skupaj je jasno premišljeno do zadnje podrobnosti, a vseeno ne premore tistega čara, ki praviloma krasi zgolj prvence bendov, presenetljive prvence iz globin podzemlja, ki se kar naenkrat znajdejo pod žarometi že skoraj mainstreama. Iskreno zanimivo pa je vprašanje, ali bo ta tokratna plošča ali njena predhodnica Starspawn v prihodnosti pomenila isto, kot je za prejšnje generacije pomenila denimo plošča Leprosy zasedbe Death ali Formulas Fatal to the Flesh skupine Morbid Angel ali pa Nespithe finskih Demillich?