Mouthbreather records, 2016

Book Of Sand je vrh ledene gore, najaktualnejši artefakt okultne anarhistične propagande pa ambivalentna in presenetljiva vstopna točka. Govorimo o posebnem in na nas čakajočem underground solo projektu, ki se je tekom svoje nekajletne diskretne eksistence dotaknil marsikaterega poganjka širjave black metalskih ekspresivno-spiritualnih, izkustveno-mišljenjskih ter poizvedovalskih modusov. V striktnejšem scenskem in klasifikatorskem smislu pa imamo pri severnoameriških Book Of Sand opravka s tistim bolj avantgardnim, kompozicijsko zvedavim ter idiosinkratičnim spektrom aktualnega black pogorišča,zaradi anarha-feministične, anti-rasistične in anti-speciesistične opredeljenosti pa je do nas pripotoval tudi prek kanalov t.i. R.A.B.M.-ja oziroma Red and Anarchist Black Metala. A kaj to pove o pričujoči izkušnji? Niti ne kaj dosti, saj posebnost Book Of Sand potuje v obe smeri, ki seveda nista edini možni, a vseeno. 

Če je pri zgodnejših izdajah zvočna izraznost brlela v najrazličnejše destinacije, ki jih po nekakšnih maloverjetnih silnicah dela sorodne pristopu benda kot so denimo Kayo Dot in njihovega masterminda Tobyja Driverja - še lanska »The Face Of The Deep« je namreč specifično black metal teksturalnost in pristop k členjenju melodizma vtirala v resonance javanskega gamelana, če omenimo le enega od primerov – gre pri »Occult Anarchist Propaganda« pravzaprav za prvo polnopravno black izdajo tistega tipa, ki bo prepoznavno taka tudi za bolj dobesedna dojemanja, vkolikor obstajajo. Hkrati pa z naraščajočo hermetičnostjo, ki vključuje tako skrivanje kot dajanje znamenj, to »peščeno knjigo« potegnejo še bolj v podtalje ter jo zavežejo osebnem in čez-osebnem manifestu okultnega anarhističnega black metala. Tako pravim tekstovni grafiki, ki je ena redkih komunikacijskih »telegramov« povezanih s trenutnim stanjem in delovanjem Book Of Sand. »Occult Anarchist Propaganda« je tako na več nivojih prihod domov, čeprav ni jasno ali je ta dom sploh kdaj obstajal. 

Book Of Sand – posameznik za oznako »dcrf«, ki bi vsaj na tem albumu lahko bil tudi posameznica ter gostujoči bobnar se v eksplikacijo prihajajoče teme zaženeta s silovitostjo in strastjo, ki spomnita na najbolj navdahnjene trenutke delno sorodnih Panopticon. Vznemirljivost in elementarni energetski poriv tolkal je neizpodbiten, kitare so razširjene v božajočo srednjetonsko slojevitost, ki pa ni tista tipična megla kaskadskih akterjev in akterk. Povsem nevrednostno lahko rečemo, da je glede na pretekle izdaje za Book Of Sand to »končno« glasba riffov – in to ne kakršnihkoli. Podobno kot Iskra na mojstrovini »Ruins« izkazujejo Book Of Sand zavezo tisti specifični liniji drugega vala black metala izgubljenega dela devetdesetih let in iz nje izvlečejo nekaj izredno osebnega, zavestnega in živega. Nekaj, kar nikakor ni popuščanje v navidez formulaično temveč žarenje - prek občutenih in ne samoumevnih zvočno-tonskih izbir. Prav tako kot v tem valovanju izgubljeno predirno kričanje. 

In ravno to kričanje v svoji potopljenosti, domačnosti in obenem nerazpoznavnosti, nas vodi v okultno formulo plošče. Ugotavljanje in spodbujanje propada, priznanje votlosti konstrukcij preteklosti, ki ni bila to, kar bi naj bila ter prepustitev strahopetnih dejanj praznini, breznu, temi in hladu Velike Matere. Matere, ki jo kreacionistični miti, s končno dekadenco koncepcij v biblijski »genezi«, že od začetka prikažejo kot trpno, podjarmljeno, ukročeno. In posiljeno bi lahko dodali - Book Of Sand to doda, kot že na plošči »The Face Of The Waters«. Prepušča pa nas tistemu neizrečenemu in ne-esencialistično feminilnemu potencialu black metalskih telesno-psihološko-mitskih tehnik, ki v deliriju aglomeracije svojih tropov obljublja tako vrnitev kot potencial preobrazbe v nekaj drugega, starega in še-ne utelešenega, nekaj, kar bo zahtevalo destrukcijo zdajšnjega.