Zvočni prepihi, 2015

Domači tolkalist, elektrončkar, sonični raziskovalec in nasploh muzikaličen tip Jaka Berger a.k.a. Brgs nam v zadnjih izdihljajih dvatisočpetnajstega servira še eno zdravo porcijo zvoka, ujetega v čas. Poleg številnih zvočnih in nezvočnih aktivnosti, pri katerih je v zadnjih letih pustil svoj pečat, se zdi, da še posebej v iztekajočem se letu kar kipi od idej; pričujoči album je namreč kar peti solistični projekt letos. Kot je v navadi, tudi ta izhaja pod titulo Brgsovih lastnih Zvočnih Prepihov, ukvarja pa se z raziskovanjem specifičnega zvočnega področja. Kjer se na primer album “Endless Walls” spopade z igranjem na oluščeno ogrodje klavirja in kjer novi “Koščki Stare Celine” vzniknejo skozi manipulacije terenskih posnetkov, pa je tokrat na tapeti ime Cornelius Cardew. 

O prezgodaj pokojnem britanskem skladatelju, ki je za seboj pustil zares impresiven in predvsem izjemno vpliven opus, bi lahko razglabljali v nedogled. Njegove radikalne ideje v povezavi z izvajanjem in kompozicijo sodobne glasbe so ga trajno vpele v glasbeno zgodovino poznega dvajsetega stoletja, njegovo kasnejše politično udejstvovanje pa je to radikalnost razlilo čez rob zvoka in umetnosti. Podrobno analizo njegovega življenja in del moramo prepustiti kaki bolj primerni oddaji, za nas pa je v nocojšnji Tolpi bumov trenutno najbolj relevanten košček Cardewove zapuščine, ki se skriva pod naslovom Treatise - v prevodu razprava.

Z zbirko Treatise je Cardew ustvaril vizualni jezik, ki deluje izven okvira tradicionalne glasbene partiture. Muzikologi bi temu pojavu rekli grafična partitura, a medtem ko sta denimo Ligeti ali Xenakis svojim grafičnim partituram ponavadi dodala vsaj groba navodila za interpretacijo, gre v Cardewovem primeru za povsem gole vizualije. Izvajalcem je namenjena skoraj popolna svoboda, edino navodilo je, da naj glasbeniki partitur ne jemljejo kot osnov za sprotno improvizacijo, pač pa se skozi razpravo pred izvajanjem dogovorijo o pomenu simbolov. Rezultat je situacija, ki izvajalca in skladatelja efektivno postavi na isti nivo ter prestopi bregova kompozicije in improvizacije.

Bergerjev album, ki ga bomo nocoj poslušali, zajema štiri interpretacije Cardewovih grafičnih partitur. Številke v imenu albuma kažejo na konkretne strani v zbirki Treatise. Kot orodje za interpretacijo je Brgs seveda izbral svoj klasični arzenal; prepariran bobnarski komplet, podprt z elektronsko manipulacijo, kot pristop k interpretaciji pa zelo minimalistično maniro. Posledično je poleg ritmike prisoten tudi velik poudarek na raziskovanju samih zvočnih lastnostih inštrumenta – mikro spremembe v napetosti bobnove opne, udarjanje opne na različnih mestih, poudarjeni harmonski toni ob vibraciji bobna, vplivanje drugih materialov na zvok skozi preparacijo bobna in tako naprej. Zvočno sliko poleg točkovnih oblikujejo tudi nepretrgani zvoki - droni, ki jih Berger doseže z disekcijo zvoka činel in softversko manipulacijo nastalih zvokov.  

Ob albumu 46/3/84/115, ki ga bomo čez nekaj trenutkov zavrteli v celoti, ima občinstvo tisti redek privilegij vzporednega spremljanja partiture in glasbenikove interpretacije le-te, kar recenzent poslušalkam in poslušalcem toplo priporoča. Na spletni strani lahko pod trenutno objavo najdete vizualne partiture za vse štiri Brgsove interpretacije. Seveda spremljanje ni nujno za uživanje v performansu, a brez dvoma okrepi izkušnjo; občinstvo namreč sooči s samim ogrodjem dela, ki ga posluša, in ga posledično prisili v lastno interpretacijo partitur ne glede na glasbeno izobrazbo ali izkušnje. Na ta način je dosežena ena od Cardewovih osnovnih idej oziroma ciljev, h katerim je stremel s Teratise - iztrgati elitizem iz tako imenovane sodobne glasbe in jo približati širšemu krogu ljudi ter vzpostaviti nov način dialoga med različnimi akterji v glasbenem postopku od skladatelja do poslušalstva.

Partiture:

46: http://i.imgur.com/F94Mc2S.jpg

3: http://i.imgur.com/OI8ChBv.jpg

84: http://i.imgur.com/Wm3iq1d.jpg

115: http://i.imgur.com/ghrijiu.jpg