Via Nocturna, 2023

Slovenski underground je močnejši za še en sonični udarec, in sicer za najnovejšo plato domačih death-black metalcev Cvinger, naslovljeno Doctrines by the Figures of Črnobog. Na to smo čakali dolgih sedem let, a čakanje se je več kot izplačalo.

V sedmih letih se je zgodilo marsikaj. Morda je najbolj »zlajnan« in parafraziran rek v tem slučaju »edina konstanta so spremembe«, a dejstvo je, da se je svet v sedmih letih spremenil precej. Cvinger pa – na srečo! – niti ne toliko. Bend je po novem uradno razširjen v kvintet, ki ga tvorijo še edini originalni član, vokalist Lucerus, potem sta tu še dolgoletni bobnar Morgoth in kitarist Nord Slayer, zasedbo pa dopolnjujeta novi sili, kitarist Ichor in basist Corvus. Nova založba, pri kateri so 25. avgusta letos izdali album, pa je poljska Via Nocturna, ki svoje mračno poslanstvo opravlja že od leta 2004.

Opremljeni s temi podatki se lažje podamo v svet najnovejšega albuma zasedbe Cvinger, pa čeprav poznavanje teh podatkov ne bo spremenilo vašega dojemanja slišanega. Doctrines by the Figures of Črnobog bi bila v vsakem primeru enako jebeno dobra. Šestinštirideset minut dolga plošča je naravno nadaljevanje predhodnega albuma Embodied in Inscense. No, mogoče ne nadaljevanje, temveč smiselna nadgradnja, ki se ne kaže v nekakšnih ogromnih odstopanjih, pač pa v malenkostih, ki jih z vsakim novim poslušanjem odkrivamo vse več in več.

Tako kot marsikateri ekstremni izdelek tudi novi album zasedbe Cvinger ni enostavno in lahko poslušanje. Prav žaljivo bi bilo, če bi ga imeli za zvočno ozadje, medtem ko bi počeli kaj drugega. Je namreč odraz realnih doživetij pevca Lucerusa. V zadnjem desetletju se je Lucerus posvetil misterijem starih slovanskih verovanj in spiritualnemu potovanju. To potovanje je morebiti okronal tudi z nočjo, preživeto v Babji jami v bližini Domžal, ki poleg dokazov o prehistorični poseljenosti tega področja očitno ponuja tudi močan energijski naboj in hkrati predstavlja kraj, v katerem se kakor v tankem zidu srečata materialno in duhovno. Lucerus v intervjujih pravi, da je v sklopu meditacije tam doživel marsikaj in delčke teh doživetij je izrazil skozi ploščo.

Kako je to delovalo nanj, avtor pričujočega besedila ne ve, videti pa je, da doživetje ni bilo precej prijetno. Album Doctrines by the Figures of Črnobog je namreč mračen, temačen in prekleto ekstremen. Če smo jih na prejšnjem albumu primerjali z zasedbami 1349 ali pa Gorgoroth in Marduk, nam tokrat zelo hitro na pamet padejo Belphegor, Nile, Morbid Angel, Behemoth in Dark Funeral. Plošča je spiritualen tour de force. Čeprav se odpre z res meditativnim introm, ki proti koncu postane nekako grandiozen, je že od prvega komada dalje jasno, da notranji mir leži le v očesu viharja. Melodičnost kitar se ves čas spogleduje s težkim mrakom prav deathmetalskih rifov. Bas naredi stvar samo še bolj mračno in grmečo, medtem ko je bobnarski napad ples resnično podivjanih demonov. Vokal je surov, divji, kruleč, a še vedno ohranja delčke eksperimentiranja s preteklih plat, s čimer najbolj spomni na Gaahls Wyrd, Mayhem in Akercocke.

Toda surova moč plošče se kaže kot občasna monotonost. Hitrost in divjost bobnov ter frantičnost rifov v svoji divjosti postane enolična, morda celo dolgočasna in predvidljiva. Tista dinamika, ki bi lahko bolje ponazorila spiritualno izkušnjo, povozi njeno v intervjujih izraženo dramatičnost. Še vedno je to metal as fuck, ampak ta fuck postane preveč kaotičen, poln informacij, ki bombardirajo ušesa. Tak občutek se pojavi nekje na sredini plošče, a se na srečo obrne, ko se enkrat premikate v območju zadnjih pesmi, sploh pa poslednje skladbe, ki v vseh pogledih najbolj izstopa. Ne razumite narobe – v celoti gledano gre za kompleksno ploščo, katere eksekucija ni enostavna in zahteva takó veliko mero znanja igranja inštrumentov kot močan duševni ter čustveni vložek nastopajočih glasbenikov in tudi poslušalca, toda bombardiranje z informacijami predvsem glasbenega značaja na trenutke ustvarja kaos, pa ne tisti prijeten, ki krasi ekstremnometalske plošče.

Če potegnemo črto, je album Doctrines by the Figures of Črnobog zelo dober glasbeni opus, podkrepljen tako z dobrim zvokom kot z iskrenim vsebinskim izrazom. To zajema tudi odlična naslovnica, vsekakor pa dobro ponazarja zvočno podobo, ki se ves čas giblje med spoliranim zvokom in tistim prijetnim šundrom, ki zadnja leta krasi predvsem plošče na disonančni ekstremnometalski sceni. Plošča je novo poglavje zasedbe Cvinger, hkrati pa je lopata, s katero glasbeniki mečejo zemljo na grob svoje preteklosti. Je smrt in preporod – in je nekaj, zaradi česar vam ne bo niti najmanj žal, če mu boste posvetili čas.