Prosthetic Records, 2023

Drage poslušalke in poslušalci, dobrodošli v oddaji Tolpa bumov na Radiu Študent, v kateri bomo drevi prisluhnili angleški zasedbi Dawn Ray'd. Kolega Luka Bevk v nedavni Tolpi bumov zasedbe Spirit Possession ugotavlja, da so časi, ko smo black metal poslušali le v tisti domnevno neokrnjeni obliki s severa Evrope, že preteklost. S tem so se nam najprej odprla širna obzorja severne Amerike in – dokaj nesrečno poimenovanega – kaskadskega black metala.

Mitološka avtentičnost prvinske blackmetalske izkušnje je še bolj prišla pod vprašaj po letu 2010, ko so bendi tipa Deafheaven dodatno razburili sceno s kombiniranjem black metala, postrocka in shoegazea, kar so bolj milostni kritiki poimenovali blackgaze, tisti nekoliko manj širokosrčni pa so zadevo označili za hipster black metal. A kljub trdovratni in hkrati nedorečeni stigmi o enem in edinem pravem black metalu je ta (pod)žanr po drugi strani najbolj zaznamovalo prav to, da precej bolj kot vse druge metal struje ves čas premika meje. Enega najbolj očitnih preskokov so pri tem nedvomno naredili norveški Ulver.

Poglejmo torej, zakaj se danes med najbolj sveža in pogumna imena black metala vpisujejo Dawn Ray'd. V uvodu smo zgolj ošvrknili dolgo in burno zgodovino black metala in z današnjim albumom pristali v Angliji, zibelki prvega vala tega (pod)žanra. Bolj natančno, smo v Liverpoolu, delavskem mestu na severu Anglije, ki ga poznamo kot dom zasedb Carcass, Anathema in Atomic Kitten ter enega in edinega pravega fuzbal kluba. In seveda, Liverpool je tudi kraj, od koder prihajajo današnji protagonisti: vokalist in violinist Simon Barr, kitarist Fabian Devlin in bobnar Matthew Broadley – ustanovni in aktualni člani zasedbe Dawn Ray'd. Na valovih Radia Študent smo jim do sedaj le dvakrat ali trikrat na kratko prisluhnili, zato se zdi primerno vsaj na kratko pomuditi pri njihovih začetkih.

Dawn Ray'd so nastali leta 2015, ko je izšel njihov prvi EP A Thorn, A Blight. Leta 2017 je sledil album The Unlawful Assembly, 2019 pa še Behold Sedition Plainsong. Pred dvema letoma je izšel še EP Wild Fire, prav prek njega pa bomo vstopili tudi v najnovejši album To Know the Light, ki je izšel konec marca letos pri Prosthetic Records.

Naša vstopna točka je skladba Wild Fire, ki je na EP-ju iz leta 2021 doživela svojo prvo – kar dvojno – utelesitev. EP namreč vsebuje dve komplementarni izvedbi skladbe Wild Fire. Če je prva bliže ustaljeni black metal formi, se druga močno spogleduje s folkovsko držo, sorodno tisti, ki so jo že na albumu Kveldssanger zavzeli prej omenjeni Ulver. Wild Fire se na novem albumu pojavi v novi izvedbi in pri tem dobi še dodaten protestni naboj, ne moremo pa reči, da gre za najbolj silovito skladbo na plošči. Precej bolj izstopa že samo uvodna The Battle of Sudden Flame, ki nazorno vpelje in razodene tudi ideološko prepričanje benda.

V nasprotju z nezanemarljivim številom metalcev, ki pod izjavami tipa »mi smo apolitičen bend« dostikrat skriva pajdašenje z izmikajočimi se desničarskimi burkeži, so Dawn Ray'd namreč eni od prvakov RABM-a, ki je angleška kratica za »red and anarchist black metal«. V tej luči gre razumeti in poslušati njihov dosedanji opus, še toliko bolj pa aktualno izdajo, ki jo od prejšnjih albumov razloči nekoliko večji fokus na osebno. Dawn Ray'd so pri tem izrazito političen bend z močno antifašistično in anarhistično držo, ki jim je ni treba prav nič izmuzljivo skrivati.

Na novem albumu se goreče besnenje njihovih rifov vse bolj nesramežljivo umika (neo)folkovskim poudarkom, ki so še posebej izraziti v skladbah Requital in Freedom in Retrograde. Hkrati s tem pa se nam tudi člani benda še bolj kot do sedaj odpirajo kot posamezniki, ki trdovratni nihilizem sodobnega sveta neumorno pretvarjajo v plamen upanja – pa naj gre za glasbo, ki jo ustvarjajo, ali pa za njihova aktivistična prizadevanja. Njihovi nameni bi težko bili še kaj bolj jasni, saj v tem, kar počnejo, izrazito težijo k (ustvarjalni) svobodi, tako z oblikovanjem presenetljive meditativne kvalitete glasbenega izraza kot tudi z eksplicitnostjo bujnih vokalnih aranžmajev.

Pri tem bend folk elemente vešče poveže tudi z bolj klasično blackmetalsko melodiko, denimo v skladbi Cruel Optimisms, hkrati pa na albumu najdemo tudi čisto prave black metal himne, kot so The Battle of Sudden Flame, Ancient Light in odlična zaključna Go As Free Companions. Če lahko kaj sodimo po kratkem uvodu v skladbo Inferno, pa se tudi kak še bolj razdelan sintovski vložek v prihodnosti ne zdi povsem nezamisljiv.

Lirične vsebine na albumu To Know the Light so izrazito poetične, vendar pa nikoli na račun neposrednega ubesedovanja tam, kjer je to potrebno za to, da v ospredje pride bendova sedaj že dobro vpeljana motivika. Svoboda, ogenj, upanje in aktiven vsakodnevni boj za boljši svet so prevladujoče teme in motivi albuma, ki jih bend zelo dobro razume in upesnjuje in zaradi katerih je To Know the Light tako ključno delo. V vsej refleksivni impotenci našega časa je neka posebna radikalnost prav v tem, da se za nekaj postaviš tako brezkompromisno in odprtih src, kot to na novem albumu stori liverpoolska trojica.

Koncertna napoved: 1. 10. 2023: Dawn Ray'd, Iskandr, Witching @ Klub Gromka, Ljubljana

Priporočeno branje: Bill Peel: Tonight It's a World We Bury: Black Metal, Red Politics. Repeater Books, 2023