Loma Vista Recordings, 2022

Denzel Curry je bil na miamijski rap sceni v zadnjih letih deležen bliskovitega kariernega vzpona. Od svojega prvega mikstejpa, ki ga je izdal že pri ranih šestnajstih letih, je Curry z nadaljnjimi štirimi studijskimi albumi in številnimi sodelovanji z ikonami hip hop sveta vzhodne obale nedvomno pustil pečat na glasbeno kulturo zadnjega desetletja. V diskografiji se je Curry poslušalcem pogosto predstavljal preko raznih alter-egojev in humornih person, ki so glasbeniku kot maska hkrati omogočale poglobljeno raziskovanje lastnega potenciala in tudi vzpostavitev nekakšne ironične distance do svoje umetniške podobe.

Peti dolgometražni album Melt My Eyez See Your Future se od prejšnjih del 27-letnega glasbenika razlikuje ravno v tem pogledu: je razvoj Curryjevega pristopa do glasbe, kjer se surovejše, tudi punkovsko vzdušje, kot smo ga bili deležni na plošči Unlocked dve leti nazaj, odmakne k precej bolj intimni usmeritvi zvoka in zgodbe. Ta se začne že v prvem komadu naslova Melt Session #1, kjer se Curry ob ponavljajočim sloganom “I keep walking” izpoveduje o svojih notranjih bojih in naznanja konec svojega prejšnjega ustvarjalnega obdobja. Vseskozi album se srečujemo s takšnimi introspektivnimi razmisleki o glasbenikovem osebnem življenju in o razočaranjih, ki nastopijo ob zlomu fantazij o uspehu. Če je prej poslušalcem predvsem slikal skoraj kičaste podobe nedotakljivosti in egoizma, na tem projektu razgali svoj notranji svet. To priznavanje ranljivosti oznanjuje Curryjev prehod v bolj zrelo glasbeno obdobje, onkraj surove abrazivnosti in nastopaških karakterjev.

Tokrat je pri produkciji albuma sodelovala precej obsežna ekipa, ki med bolj znanimi imeni vključuje Thundercata, JPEGMafio in Roberta Glasperja. Curry s to zasedbo ustvari nekoliko mehkejše podlage in se na plati, z izjemo komadov X-Wing in Sanjuro, poslovi od večine trap potez, na katerih je v celoti slonela prejšnja plošča ZUU. Instrumentalno podobo osnuje na podlagi klasičnega hip hopa, torej, raznih disc scratchih in minimalističnih lo-fi beatih, ki spremljajo Curryjeve poetične pesnitve v mešanici stare in nove šole. 

Ravno tu lahko razpoznamo vpliv slavne hip hop skupine The Roots, ki jo je Denzel vzel za navdih. Njegov flow se najbolj razvije pri komadu John Wayne o policijski brutalnosti v ZDA, v kateri se reper s pištolo ob strani nosi okoli kot kavboj, v primeru, če postane potencialna žrtev policijskega nasilja. Podobno, kot se je zgodilo njegovemu bratu Treonu leta 2014, ko je ta umrl zaradi posledic policijske uporabe električnega paralizatorja. Podoben pesimizem se pojavlja tudi v skladbi Worst Come To Worst, kjer se Denzel vrne k bolj vsakdanjemu reperskemu šopirjenju in kljubuje raznim apokaliptičnim napovedim. Tu hektično napada vse od onesnaževanja do medijev do raznoraznih drugih problematik ameriškega življenja; kar umanjka pri osredotočenosti ali celo globini, pa Denzel nadoknadi z golim tokom repanja.

Najmočnejši trenutki plate nastopijo po dobri polovici. Tu predvsem izstopa komad The Smell Of Death, kjer Denzelovo rapanje ob spremljavi zasvojlivega beata spominja na tok podzavesti, ki za edino pomankljivost lahko šteje svojo kratkost. Na skladbi Zaitoichi, sodelovanju z britanskim reperjem Slowthaijem, smo ob rafalu bobnov priča Denzelovem najbolj energičnem performansu, čeprav besedilo izda zrelost prejšnjih skladb z verzi kot je “Life is short like a dwarf” ki se ponavlja cel komad poleg drugih manj uspelih vrstic. Melt My Eyez brez posebnega kravala zaključi skladba The Ills z najbolj nostalgičnim beatom v duhu poznih devetdesetih let. Konec pride precej nenadno, a tričetrt urni album solidno zaokroži brez razočaranja.

Melt My Eyez je po Curryjevih besedah metafora za trdovratno navado ljudi, da se izogibamo pogovorom o težkih temah v vsakdanjem življenju, medtem ko drugi del naslova, See Your Future nudi motivacijo, da presežemo preteklost in se osredotočimo na to, kar nas še čaka. V obeh pogledih lahko rečemo, da Denzel uspešno manifestira esenco naslova v raznolikem naboru komadov, ki sestojijo iz starih in novih glasbenih poti ter pestrega nabora gostov, kateri v sodelovanju ustvarijo docela intimno izkušnjo. Glasbenikova preusmeritev iz težkih trap potez na bolj klasično rap produkcijo, katero spremlja osebna izpoved zdaj bolj zrelega Denzela, napoveduje zanj posebno karierno pot. Ta se še dodatno oddaljuje od alternativne in podtalne rap scene južne Floride, v kateri je glasbenik pognal svoje korenine v srednješolskih letih, a ravno v takšni temeljni preobrazbi se skriva največji potencial.