Big Dada, 2023

Čeprav hip hop neredko spremlja sloves, da izključno poveličuje kriminal ter nasilje in podobno, je jasno, da to seveda ne drži popolnoma. Se pa zdi, da tudi tisti hip hop glasbeniki, ki govorijo o družbenih in podnebnih vprašanjih, le praskajo po površini omenjenih problematik. V današnji Tolpi bumov gostimo glasbo večstranskega umetnika Gaike, čigar misija je osredotočena na uresničevanje sprememb na različne načine, začenši z glasbo.

S predstavami, pop-up studii, galerijami in razstavami, ki brišejo meje med osebnim in globalnim ter med umetnostjo in življenjem, Gaika dokazuje, da ne ustvarja zgolj umetnosti zaradi umetnosti, temveč aktivno sooblikuje in vpliva na svet okrog njega samega z intervencijami v prostoru in seveda z glasbo. Glasbeniku jamajških in grenadskih korenin je odraščanje v modernem Londonu in doživljanje večplastnosti te metropole omogočilo vpogled tudi v njeno temnejšo plat. Vsi občutki in misli, ki so jih takšne izkušnje sprožile, kot tudi trud in želja po spremembi, so našli pot do novega albuma Drift. 

Namesto prepoznavnih glasbenih elementov pa poslušalca na začetku albuma v realnost prikličejo zvoki policijskih siren v komadu Drift On, ki vodijo na ulice Londona in v njegove temačne kote. Besedila, ki pričarajo te kraje, so surova in brutalna, podobno kot tamkajšnji prebivalci in njihova življenja. Vso to brutalnost glasbenik prikaže z okrutnimi, toda hkrati zelo poetičnimi besedami in kreativnimi metaforami. Pri tem pa ničesar ne skriva ter to življenje predstavi v vsej njegovi negotovosti in neusmiljenosti.

Brezhibni prehodi med komadi kljub raznolikim lastnostim vzdržujejo stabilnost razpoloženja in spodbujajo dinamičnost ter prispevajo h kakovosti albuma. Opazna je spretnost v trip hop detajlih kot tudi v vključevanju postpunka z močnimi rifi, reverbi in presenetljivo učinkovitimi utripi bobnov, vse to pa kaže na zagato pri opredelitvi Gaike kot zgolj hip hop glasbenika. Ko temu dodamo funkovske in soulovske elemente, ki s sinkopiranim basom in poudarkom na vokalih, izraženih predvsem v gospel petju, albumu prišepnejo še čutnost in dodatno širino, slišimo pester zvočni mozaik Gaike, ki v umetnosti vidi sredstvo za ustvarjanje novih začetkov. 

Poleg množice pristopov k ustvarjanju glasbe in plastenju raznožanrskih značilnosti, ki se med sabo gladko sporazumevajo, vpeljava saksofona v komadu Drift On pusti na poslušalcu poseben vtis. S subtilnostjo zvočno morebiti kljubuje rdeči niti albuma, a mu hkrati doda neko izjemno atmosfero. In kljub temu da saksofon slišimo le občasno, ostane v spominu in predstavlja pomembno komponento albuma.

Izrazitejše funkovsko vzdušje nas čaka pri koncu albuma in zaokroži večžanrsko celoto. Obrat v komadu And There Goes The Challenger namigne na nekaj mehkejših melodij, ki sledijo v zadnjem komadu albuma, v skladbi Less Burners Bigger Hearts. Gaika tu z nežno gospelovsko pripovedjo popolnoma razprostre vse dvome in vprašanja o smislu tega, kar se dogaja okrog njega, ter vidi možnost za empatijo in odpuščanje.

Gaika s ploščo Drift postaja glasbeni prerok današnjega časa, čigar brezkompromisno zagovorništvo in pripravljenost na akcijo krasita poetičnost in brutalna iskrenost. V prostoru in času, ko neprespani ne sanjajo in puške pojejo, odpira ter pušča prostor za empatijo in ustvarjanje drugačnega, boljšega sveta, v katerem se spremembe začnejo pri nas samih.