samozaložba, 2024

Gisaza je beatmojster z Obale, ki ga poznamo po globoko sproduciranih odvodih sound system glasbe z orientalskimi in bližnjevzhodnimi prizvoki. Kot producent vodi močno kariero od debija Vampire EP, ki je izšel pri založbi DeepEnd! leta 2017, in od takrat z nemalo izidi pri založbah Kamizdat, Lowtemp, Run Outs in drugih. Ya Kno LP je prvi dolgometražec Gisaze in je pred dvema tednoma izšel v samozaložbi.

Dosedanja produkcija Gisaze se je nagibala k udarnim, precej bolj v dubstep usmerjenim niansam sound system glasbe, prvenec Ya Kno pa je v energiji bolj zadržan, atmosferičen in meditativen. Zdi se, da se avtor v ustvarjalnem procesu tokrat bolj poglablja v teksturo in prostor, torej v minimalizem. 

Producent navdih za zvok albuma nedvomno črpa iz dub estetike, ki jo poznamo iz predhodnega dela, toda s sinkopiranjem drugih ritmičnih elementov idejo nadgrajuje tudi v smer grima, techna in celo footworka, kar na osnovi srhljivih atmosfer v ozadju poslušalski izkušnji vdihne svojevrstno hipnotičnost. Zvočni profil glasbenika zaznamujejo drobci orientalskih vplivov, posoljeni po vrhu komadov, in fragmenti vokalnih manter, ki v sobivanju s sinkopiranimi ritmi delujejo poživljajoče. Pristop k oblikovanju aranžmaja je minimalističen, a tudi precizen in razmišljujoč, s čimer basovskim linijam pušča dovolj prostora, da celotno glasbeno idejo tudi prizemljijo. 

Izvor nerazrešene napetosti na albumu Ya Kno je nestabilnost med elementi, ki energetski tok poganjajo, in tistimi, ki ga razpršujejo – to velja tako za celotno zaporedje kot tudi za nianse, ki jih slišimo v posameznih komadih. To dobro pokaže naslovna skladba Ya Kno, ki plato odpre v dinamični maniri in uvede značilen način dela, preko katerega se vokalna mantra povezuje s plavajočim vzorcem tolkal, oba pa od spodaj goni globok sub. Podobno je s četrtim komadom Tribe Tech, v katerem je prizemljitvena komponenta v sicer povsem razpršenem dubovskem ritmičnem vzorcu vokalni vložek, ki pa se v drugem delu komada tudi povsem preoblikuje. 

Za učinek na poslušalko je ob odlično sproduciranih komadih ključno predvsem njihovo zaporedje, dinamiko namreč ustvarja prav izmenjavanje idej z različnim energetskim nabojem. To denimo izstopi pri skladbi Stuck in Duyma, komadu, uvrščenem na sredi albuma, z izredno introspektivnim vzdušjem, ki tok za trenutek umiri v lebdenje. S tem glasbenik ustvari prostor za zalet in podkrepi naboj naslednjega komada What u Want, ki še močneje realizira perkusivno estetiko uvodnega komada plate, vendar pa je zaradi ritmičnih preusmeritev in spremenljivosti vokalnih vložkov še toliko bolj psihedeličen.

Dramaturgija albuma Ya Kno se proti koncu izliva v globoko in mračno dubovsko vzdušje, a napetost z različnimi prijemi drži prav do konca. Komad Nukleus naboj prevaja z melanholijo dubovskih akordov, plavajočo v prostoru med razlomljenim ritmičnim okvirom, skladba Two Guns On Me pa se z lo-fijem ziblje bolj oglato. Predzadnji komad Wachuman z udarnim pulzom in minimalistično konstrukcijo še zadnjič ponudi možnost sprostitve viška energije, nabrane med poslušanjem. Plata se nazadnje izteče v zamegljeno atmosfero komada Bantu Dub in poskrbi za popolno raztopitev v mehkih dub akordih. 

Ya Kno kot izdelek materializira premišljenost ustvarjalnega procesa in napreden pristop k razvijanju lastne glasbene ideje. Tudi ob podobnih izdajah izkazuje nekaj več, kar se kaže predvsem v spretnem nadzoru nad napetostjo v posameznih komadih. Način, na katerega se ti nato povežejo v celoto albuma, pa izkaže tudi Gisazov edinstven glasbeni izraz.