Profound Lore, 2023

Impetuous Ritual na Radiu Študent niso neznanci, v Tolpi bumov smo recenzirali ploščo Blight Upon Martyred iz leta 2017, večkrat pa smo jih zaznali tudi za oddajo Izpod Radarja. Kot je znano, je to projekt, za katerim stojijo posamezniki, ki glasbo ustvarjajo tudi v zasedbah Portal in Grave Upheaval. Vsi trije bendi so znani po tem, da pristop do ustvarjanja death metala potiskajo v ekstreme. Tudi nova plošča pri tem ni izjema, ponudi namreč kaotičen in izjemno agresiven death metal. Bendov, ki bi jih lahko primerjali z Impetuous Ritual, je malo. Če smo iskreni, lahko pristavimo zgolj Špance Teitanblood, za katere upamo, da bodo kmalu izdali nov material, do takrat pa lahko žejo po blasfemičnem death metalu potešite s ponatisom zbirke demov in skladb s splitov omenjenega benda, naslovljenim Black Putrescence of Evil, ki je izšel letos pri založbi From Below Productions.

A vrnimo se k avstralskemu bendu Impetuous Ritual. Ko primerjamo starejše izdaje z novo, ne opazimo veliko razlik, vsaj kar zadeva formo. Manjše razlike slišimo v zvoku, a je to zanemarljivo, ker vse skupaj še vedno zveni kaotično. Pristop je torej isti kot na vseh predhodnih izdajah. Slišimo nizko oglašene kitare in težko razločljive rifaže, tako da se vse skupaj nahaja v domeni komaj razločnega. Priporočamo, da ploščo poslušate na visoki glasnosti, šele po večkratnem poslušanju pa boste počasi vsrkali različne kitarske rife. Ploščo to dodano oplemeniti, ker zahteva, da se k njej večkrat vračamo in jo nato zares vzljubimo.

Podoben pristop razberemo tudi pri bobnih. Njihov zvok je skrit v hrupnem napadu na poslušalca. Dominira večinoma bas boben, ki se skozi celotno ploščo ne ustavlja. Glasbeniki spretno vpletejo še zverinske blast beate, s čimer bolj v ospredje potisnejo snare boben, vse skupaj pa povzroči občutek prave histerije in nervoze. Da ta trenutek histerije še bolj zareže, bend uporabi izvirne zlobne kitarske solaže, ki nas ujamejo nepripravljene. Pridejo in izginejo, kot nekakšen blitzkrieg na našo psiho. Impetuous Ritual s takšnimi prijemi poslušalca nenehno trpinčijo, plošča Iniquitous Barbarik Synthesis pa postane izjemno nelagodno doživetje. Hrupni arzenal, ki ga Avstralci premorejo, je utelešen pekel, pri čemer moramo biti pripravljeni, da se vanj tudi spustimo.

Na plošči Iniquitous Barbarik Synthesis prevladujejo krajše skladbe, v katerih bend strne ogromno rifov in ritmičnih prijemov. Pri tem sta dve izjemi, daljši skladbi Psychic Necrosis in Metempsychosis. Prvi komad vsebuje celo nekakšen blackmetalski pristop, ko kitare izvržejo monotone in ponavljajoče se rife, še zmeraj pa je vse v domeni hrupa in kaosa. Komad Metempsychosis skače med klasičnim zvokom tega benda in občasno preide v počasnejše doom dele oziroma, če smo natančnejši, je zadnja skladba najbolj eksperimentalna in stoji nekoliko zunaj konteksta, vsaj kar zadeva kitarske rife, ohranja pa podobno vzdušje kot na preostali plošči. Ob omenjenih skladbah naj dodamo še nespregledljivo, zelo atonalno skladbo Sacrilegious Penance, pri kateri lahko znova povlečemo vzporednice z black metalom, zanj značilno repeticijo in značilnimi kitarskimi rifi, a s to razliko, da skladba ni tako zelo osnovana na brzini.

Impetuous Ritual so tudi s četrto studijsko ploščo dokazali, da so eni najbolj nehvaležnih in ekstremnih bendov moderne metalske scene. Plošča Iniquitous Barbarik Synthesis je izjemna, prisostvovanje tej glasbi pa je naporna naloga. Uživajte!