Ingrit Schűller: Nothing is Bigger than your Expectations
samozaložba, 2025
Pričakovanja so očitno naš največji sovražnik. Realnost je, kot pravi lik iz nadležne superjunaške franšize, pogosto razočarajoča. Naša hotenja in predvidevanja, pa naj bodo povezana z zasebnim življenjem ali pa s pričakovanjem nove glasbe, se redko uresničijo. Ker nas je internet ovil v črno-beli diskurz, v katerem je vse, kar se je kadarkoli zgodilo, bodisi najboljše bodisi najslabše, je hajp, ki se ustvari ob novih izdajah, najpogosteje neupravičen. Zaradi tega je dobro naleteti na nekaj, kar nam je popolnoma nepoznano, nekaj, za kar nismo imeli časa, da bi si ustvarili mnenje, še preden smo to dejansko doživeli. Če nimamo že vnaprej zastavljenih pričakovanj, se lahko doživljanja lotimo odprtih misli. V takšnih primerih se tudi pogosteje osredotočimo na stvari, ki so dobre, in ne iščemo stvari, ki nam niso po godu.
Brez predhodnega poznavanja smo tokrat naleteli na domače shoegazerje Ingrit Schűller in njihov debitantski album s pomenljivim naslovom Nothing is Bigger than your Expectations. Pritegnil nas je torej že naslov, prvi komad Dive pa nas je nemudoma potopil v njegove zgodbe o odtujenosti, minljivih zvezah in iskanju pomena v nenehno spreminjajočem se svetu. Omenjenih tematik zasedba ni zajela zgolj v besedilih, ampak so uspešno predstavljene tudi v glasbi, ki se utaplja v odmevu in vzbuja občutek breztežnega lebdenja. Takšno vzdušje ustvarijo tudi počasni tempi, ki skupaj z dolgimi toni kitar odmevajo v neskončnost.
Zdi se, da je skupina očarana nad indie glasbo s konca osemdesetih in začetka devetdesetih, kajti v muziki zaznamo pristope, ki so jih uporabljali velikani tistega obdobja. Uvodni Dive ne bi zvenel napačno na repertoarju Jesus and the Mary Chain, komad Friends pa spominja na manchesterske Stone Roses. Če k temu dodamo še razvlečene nosne vokale, značilne za brata Gallagher, dobimo prav potentno zmes nostalgične glasbe in moderne odtujenosti. Na albumu prevladujejo shoegaze in dream pop senzibilnosti, zaspana glasba, ki v misli prikliče nadrealistične podobe, pa ne bi bila napačna niti na soundtracku filma Izgubljeno s prevodom. Občutek sanjavosti ustvarijo tudi minimalistična in ponavljajoča se besedila, ki so ravno dovolj sporočilna, da orišejo abstraktne podobe, skozi katere doživljamo album. Občutja, ki jih album ponuja, odlično zajamejo tudi pastelni odtenki modre, uporabljeni na naslovnici plošče. Zgodbe, ki jih pripovedujejo z odmevom prežete kitare, nas namreč utapljajo kot visoki valovi temnomodrega morja. To plavanje je večinoma navdušujoče izvedeno, toda mestoma, denimo v skladbi Moving Images, ta popolna prepojenost preveč vpliva na razločnost posameznih inštrumentov in vokalov.
Zaradi nespoliranega pristopa k shoegazu je jasna vzporednica z zgodnjimi Haiku Garden, toda če prvenec Schűlerjev primerjamo s ploščo Where if Not Now, ne najdemo kakšnega zares izrazitega hita, kot je bil to denimo haikujevski komad What Lies Within. Na albumu brez pretirane dinamike morda še najbolj izstopata spevni skladbi Plastic Dolls in Little Thief, bolj kot posamezne skladbe pa plošča prepriča kot neprekinjena celota. Album je bolj kot za žurersko okolje tako primeren za individualno obujanje spominov in nostalgično kontemplacijo. Malce bolj poskočen je sicer sintovski New Order, ki pa živahnejšo muziko takoj postavi v kontrast z otožnim besedilom o obžalovanju.
Na plošči izstopajo zapomljive kitarske fraze, medtem ko vokali niso zares na ravni drugih elementov zvočne konstelacije. Toda to v dotičnem žanru niti ni tako pomembno, vokali so namreč bolj spremljava, ki dopolnjuje impresivno zastavljen zvok zasedbe. Nothing is Bigger than your Expectations je zaspan album v najboljšem pomenu te besede. Je idealna glasbena spremljava za jutranje ure, ko se po dolgi noči vračamo domov napol speči in rahlo omotični. Ni zbirka posameznih komadov, temveč je celovita izkušnja, ki poslušalca potegne v svet grenko-sladke nostalgije. Vanj smo vstopili brez pričakovanj, po izkušnji albuma pa so ta pričakovanja zrasla do mere, ki zasedbi zastavlja precej visoka merila za naslednjo ploščo, če jim bo želela zadostiti. Nenazadnje ni nič večjega od naših pričakovanj po dobrem albumu.
Dodaj komentar
Komentiraj