Fat Possum Records, 2021

Znano je, da zunanji elementi vplivajo na naše počutje in ga z lahkoto tudi spremenijo. Včasih se nam zdi, kot da so te eksterne sile pravzaprav edini faktor, ki določa naše stanje, a ker so onkraj nas, na njih seveda nimamo zares vpliva. Toda kaj, če je zadeva ravno obratna in zunanji stimulanti zgolj odražajo to, kar sami čutimo znotraj? V sončnem zahodu lahko na primer ena oseba vidi prelep pojav in zaključek dobrega dne, druga pa abrupten konec in pričetek teme. Kljub različnemu dojemanju pa eksterna doživetja predstavljajo dobro orodje za izražanje notranjih občutkov. Prav na ta način, v tem primeru s fokusom na doživljanju barv, je newyorška dream pop zasedba Lightning Bug konceptualno zaokrožila svoj tretji studijski album A Color of the Sky.

Besedila, ki jih na albumu A Color of the Sky prepeva Audrey Kang, se osredotočajo na samoizpoved, ki jo Audrey dosega z rabo prispodob, vezanih na barve oziroma na svetlobo. To je jasno že iz samega naslova plate in njene platnice, na kateri je mavrica. Element, ki univerzalno nedvomno sproži neka čustva, je seveda dober gradnik za pisanje besedil in Audrey ga tudi dobro ter na zanimive načine izkorišča, s tem pa izdelku doda dobršnjo mero kohezivnosti in postane ena najmočnejših plati albuma. Kljub temu pa ostaja vodilna komponenta Lightning Bug prav Audreyjin vokal, v katerem se besedilo zaradi njenega izraznega stila žal pogosto izgubi.

Za dream pop so značilne melodije, ki se rade prikradejo v uho, dobra produkcija in lahkoten vokal. Vse te pogoje Lightning Bug še kako izpolnijo, na tokratnem albumu še toliko bolj kot na prejšnjih dveh, kjer so večkrat zaplavali v vode sorodnega shoegaza. Lahkoten, a zvočno gost A Color of the Sky po raznolikosti komadov in vokalom kot rdečo nitjo spominja na kalifornijske psihedelične posebneže Wand, četudi v zelo umirjeni obliki. Še ena točka podobnosti je zasedbino medkomadno povezovanje, ki pri Lightning Bug seže tudi prek plošč. Na njihovem prejšnjem albumu October Song namreč najdemo pesem September Song, ki v tokratni izdaji dobi svoj drugi del September Song, pt. ii in še reprizo.

Lightning Bug delujejo kot sila izpiljen band, njihova tretja izdaja pa je najbolj premišljena in celovito izvršena v njihovi diskografiji. Toda nedvomno je njihova najsvetlejša točka njihova frontwomanka, ostali člani pa kljub tehnični dovršenosti in nedvomno zanimivim aranžmajem ostajajo občutno v ozadju, saj jim primanjkuje osebnosti oziroma prezence. Verjetno je velik razlog za to prav sama produkcija in zvočna razlika med komadi. Preostali člani tako bolj služijo komadom kot samim sebi, s tem pa pravzaprav ni nič narobe. Ko imaš v bendu tako močno prezenco, kot je Audrey Kang, bodo pač ostali člani nekoliko zasenčeni.