Rough Trade Records, 2023

Ptički že pojejo in naznanjajo pomlad, ki je tik pred vrati. Tudi v deželi Irski že odmeva njihovo žvrgolenje, ki ga na albumu All of This Is Chance opeva irska kantavtorica folk glasbe Lisa O'Neill. Z nadvse senzibilnim očesom in z uvodno mantro plošče »Clay is the word and clay is the flesh«, povzeto po irskem pesniku Patricku Kavanaghu, Lisa O'Neill preobrača zgodovino in podobe svoje rodne zemlje v lirične pesnitve osebnih pripovedi in v impresije o cikličnem prebujanju in umiranju narave, ki ga v večnem krogotoku življenja spremlja petje mnogoterih ptic.

O'Neill pesni že od malega, pri mladih osemnajstih letih pa se je iz severnozahodnega pravljičnega podeželskega mesteca Cavan podala v irsko srce in dušo, Dublin, kjer se je glasbi posvetila še akademsko in kmalu svoj prostor ter svoje ljudi odkrila na tamkajšnji brbotajoči folk sceni. Čvrstost irskih korenin je širši javnosti prvič izpovedala leta 2009, ko je izdala prvenec, svoje izvore pa je prav tako preučevala in izkazovala na vseh treh kasnejših dolgometražnih izdajah, ki jih zaznamujeta predvsem čuteč glas, obarvan z močnim irskim naglasom, in minimalno, žanru folka ortodoksno inštrumentalno ozadje.

Na aktualni plošči All of This Is Chance pa O'Neill tovrstno zacementiranost korenin v tradicijo predvsem zavoljo atmosferične zvočne obogatitve pomika v sfere eteričnega. Tudi v besedi se kljub primarni misli pretvarjanja fizične zemlje oziroma gline v besedo in meso dogaja podoben premik od glasbeničinih zgodnjih mladostniških humornih dovtipov in zanjo značilnega pripovedovanja zgodb v obliki ljudskih pripovedi k bolj simboličnemu pesnjenju. Takšen stilni in idejni prevrat ji omogoča, da nastopa do sedaj najbolj osebno in najbolj iskreno. Čeprav sta srž njene poetike irska narava in tradicija, te podobe tokrat dojema mnogo bolj prvoosebno, brez posredovanja in zavese fiktivnega pripovedovalca oziroma pripovedovalke. Najbolj pogosto opevani subjekti ptic, ob različnih osebnostih kukavic, lastovic, vrabčkov in drugih, služijo pretežno zgolj kot figure, skozi katere nastopa Lisa sama, preko njihovih karakteristik pa upodablja tudi ljudi, ki so ji blizu. Podobe Irske, njene zgodovine in narave O'Neill pretvarja vase. Kot pravi sama, so irske reke njene žile, voda v njih je torej njena kri.

Spremembi iz otipljivega v simbolično in eterično sledi tudi zvočna podoba. Njeno osnovno strukturo še vedno predstavljajo tradicionalni inštrumenti, kot so banjo, kitara, violina ali piščali, a je njihova minimalistična ogolelost produkcijsko z rabo klavirja, spremljevalnih vokalov in zvočnih efektov, ki pogosto imitirajo zvoke narave, oplemenitena s tragično presunljivostjo. Kljub inštrumentalnemu razkošju kompozocij pa je Lisin glas še vedno najmočnejše čustveno ekspresivno orodje, ki doni iz atmosferičnih oblakov zamaknjenosti in zasanjanosti. Navsezadnje namreč tudi sama sebe, kot je zatrdila v intervjujih, primarno pojmuje kot pevko in šele nato kot glasbenico. 

Po dveh samoizdanih albumih in dveh ploščah pri manjših založbah, osredotočenih na folk glasbo, je O'Neill velikopotezno odločitev za spremembo in nadgraditev svojega izraza povrhu vsega podkrepila še s prihodom k novi založbi, Rough Trade Records, ki je izdala album All of This Is Chance. Podpora založbe je poleg talenta in glasbene rasti ustvarjalke med drugim gotovo deloma posledica večje izpostavljenosti, ki si jo je prisvojila s sodelovanjem pri soundtracku popularne TV-serije Birminghamske tolpe. K temu je prispevala tako imenovani theme song za eno od epizod četrte sezone kot tudi priredbo Dylanove klasike All the Tired Horses v zaključnem prizoru finalne epizode celotne serije. Domovanje pri založbi Rough Trade, kljub njenemu naboru netradicionalnih alternativnih izvajalcev, navsezadnje ni pretirano presenetljivo. Pri Rough Trade so varno zavetje za gojenje in nego sodobne irske folk glasbe namreč našli tudi izvajalci, kot so denimo Lankum, Ye Vagabonds in John Francis Flynn.

Založba Rough Trade, kot kaže, tako postaja eden poglavitnih mecenov sodobnega irskega folka, Lisa O'Neill pa ob boku svojih sorojakov z založbe predstavlja vodilni glas obujanja, oživljanja, prilagajanja in oplemenitenja irske folk glasbe za sodobni čas in za nove generacije, ki bodo v njej nekoč zopet odkrivale svoje korenine, svojo zemljo, svoje ljudi. Lisine pesmi pa bodo zavoljo njene čutnosti in vse večje izjemnosti, ki jo izkazuje skozi leta, kot pesmi ptic potovale daleč v tuje kraje in dosegle marsikoga tudi zunaj svoje rodne zemlje.