AGE 101, 2021

Nocoj raziskujemo Sometimes I Might Be Introvert, četrti dolgometražec izvajalke Little Simz, ki je rednim poslušalcem naših valov že dobro poznana. Projekt je izšel pri založbi AGE 101. Simbiatu Ajikawo je 27-letna londonska reperka, ki se je v svetu glasbe močno zasidrala z izdajo GREY AREA iz leta 2019. Tudi letošnjo plato je produciral inflo, s katerim je sodelovala pri plošči Nine anonimnega benda SAULT. Lani je izdala kratek EP z naslovom Drop 6, ki se je še vedno gibal v orbiti grima in sodobne londonske urbane hiphop scene, vendar je že napovedal novo usmeritev k introspekciji, ki zaznamuje tudi danes obravnavani projekt.

Sometimes I Might Be Introvert je potovanje v notranji svet Simz. Že od začetka smo obdani z dramatično orkestralno melodijo, ki spominja na filmsko glasbo ter nakazuje težo in pomembnost projekta za avtorico. Soočeni smo z obremenjujočimi mislimi, ki se raztezajo od njenih strahov pred samo sabo do njenih čustev ob skrb vzbujajočem stanju zunanjega sveta, kar je v kontrastu s pozitivnim R&B vokalom. Zadnji predih pred koncem pa je odsek govorjene besede, ki izraža smer in sentiment plošče: »As you embark on a journey of what it takes to be a woman.«

Simz ubira novo perspektivo, s katere obravnava svoj obstoj in tisto, kar ga zaznamuje, to pa ji omogoči začetek procesa sprejemanja. Z albuma izpuhteva klasična pretirana napadalnost repa s prejšnjih izdaj, saj glasbenica po doseženem uspehu ne čuti več tolikšne potrebe po dokazovanju. Little Simz poglablja iskrenost, ki ni zanjo nič novega, a jo obenem usmeri k novim tematikam. Skozi prizmo notranje refleksije poskuša osmišljati in reševati svoj odnos do ženskosti, svojih korenin, svoje barve kože in svojih bližnjih odnosov, ki ji še vedno povzročajo frustracije. V komadu I Love You I Hate You tako na primer vzpostavi namišljeni dialog s svojim od nekdaj odsotnim očetom. V intervjujih je glasbenica sama povedala, da komada ni želela izdati na albumu, saj svojemu očetu ni hotela omogočiti medijske platforme ali mu pripisati prevelikega pomena. V skladbi izraženo odpuščanje in iskrenost sta tam zato, da lahko ona svoje življenje živi brezskrbneje. Žaljivko »daddy issues« sprejme, jo ponosno oznanja in iz nje črpa novo moč, s tem pa zahteva odgovornost od prve moške figure, ki jo je prizadela.

Naslov albuma, Sometimes I Might Be Introvert, je akronim za glasbeničin vzdevek iz otroštva – Simbi. S projektom v polni mere izraža sebe in popolnoma zavrača strahove in pričakovanja zunanjega sveta. Plošča se obenem navezuje na izkušnje, ki jih je doživljala od mladih nog. Dvojec komadov Little Q pripoveduje izkušnjo bratranca, ki je bil v najstniških letih zaradi napada z nožem postavljen pred ogledalo smrti. S tem oriše realnost temnopoltih ljudi, ki se vsakodnevno srečujejo z naključno nevarnostjo. Simz opozarja, da izhaja nasilje iz projekcije notranjega sovraštva na zunanji svet. S humanizacijo napadalca izpostavlja pomen odpuščanja sebi in drugim, hkrati pa zahteva več od sistema, ki postavlja vse temnopolte osebe v nevzdržne in nepravične situacije. Z otroškim zborom, ki izvaja refren, vzpostavi ravnotežje med težo povedanega in upanjem na boljšo prihodnost.

Zaradi svojega uspeha čuti Simbi pritisk pričakovanj in pozornosti, kar jo včasih še vedno vodi v klišejsko repersko bahanje. To lahko opazimo v komadu Rolling Stone, ki je tudi edini z večjimi vplivi grima. Do tega trenutka se album giblje v vodah umirjenih beatov, jazza, soula, teatralnih momentov in spevnih R&B melodij. Kot poklon njenemu poreklu slišimo v zadnjem delu izdaje večji vpliv afrobeata in nigerijske glasbe. A veliko število glasbenih žanrov, iz katerih črpa umetnica, zmanjšuje koherentnost celote. Nihanje med samozavestjo in ranljivostjo, med grandioznostjo in intimnostjo se odraža v spreminjajočih se glasbenih podlagah. Vezni člen komadov so krajši vložki govorjene besede, ki avtorico usmerjajo v trenutkih dvoma o sebi ali jo postavljajo pred nove izzive, s katerimi se mora še spopasti.

Kljub novemu nivoju ranljivosti Simbi na izdaji ne izgubi svoje ostrine in kritičnosti do nepravičnosti, ki jo obkrožajo in se ji dogajajo. Kljub razumevanju drugih še vedno brez zadržkov izpostavlja njihove napake inpomanjkljivosti. Zadovoljna je s svojim mestom v svetu in ponosna na vse, kar je dosegla. Kot nadarjena mlada temnopolta ženska ve, da ne bo vedno razumljena. A s svojo iskrenostjo in kritiko sistema, v katerem živimo, počasi utira pot svojim naslednicam.