Magic Pond: Bathing Season

Recenzija izdelka
22. 8. 2022 - 19.00

samozaložba, 2022

 

Haiku Garden, INSAN, Magic Pond, nosferatu3285, Eneja a Marok, Leopold I., ZEVIN
 / 21. 6. 2022

Člani sedemglave zasedbe Magic Pond so se med seboj spoznali med študijem na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu, ki se od leta 2019 dalje imenuje Zasebna glasbena univerza Gustava Mahlerja. Prav leta 2019 so skupaj začeli ustvarjati tudi člani Magic Pond in že istega leta posneli svoj prvenec Bathing Season, ki ga poslušamo v današnji Tolpi bumov. Svojo muziko ustvarjajo po principu hoje po črti med spevno strukturo, ki pesmi usidra v naš spomin, in improvizacijo. Glasbo na ta način nenehno razvijajo, zato je vsakokratna izvedba njihovega materiala do neke mere edinstvena, kakor njihovemu nežnemu jazzu tudi pritiče.

To pa pomeni tudi, da na Bathing Season zasedbo poslušamo tri leta mlajšo, tedaj še šestčlansko in v rahlo drugačni postavi. V tej druščini šestih najdemo kitarista Matica Ašiča in basista Janeza Krevela, v vlogi vokalistke in flavtistke Klaro Veteršek, brata Matjaž in Grega Skaza igrata saksofon oziroma bobne, klaviature pa igra Borna Pehar. Glavni spremembi odtlej sta bili menjava klaviaturista in pridobitev še sedmega člana, fagotista Janeza Pincoliča. Konservatorij v Celovcu sta obiskovali tudi obe članici country rock dua ɜ:rma, Urška Supej in Maša But, ki sta letos izdali svoj prvenec A Well-Paved Road; pa tudi glasbenik Žan Hauptman, ki je lansko leto izdal po R'n'B-ju dišeč prvenec Finished, Not Perfect. Vsi trije našteti glasbeniki so sodelovali tudi pri snemanju plošče Bathing Season; Urška Supej pri tekstopisju, Maša But in Hauptman pa sta prispevala spremljevalne vokale.

Zahvaljujoč študiju jazz harmonije in zagotovo tudi obilici talenta, je vseh osem skladb na albumu zvočno bogatih in harmonično nadvse atraktivnih. Skladbe sicer lahko razdelimo na bodisi krajše jazzovske, funkovske in R'n'B-jevske balade o ljubezni bodisi daljše skladbe, ki brez vokalov pripovedujejo zgodbe o letu čez improvizirane zvočne krajine. Zlasti na slednjih se ponujajo bežne vzporednice z izraelsko zasedbo Apifera, v domačem prostoru pa morda ne bi bila odveč niti primerjava z nežnejšimi momenti zasedbe Lolita, zlasti na albumu Uantauantauantanara, na katerem se je skupini pridružila vokalistka Neža Trobec.

Izvirne, deloma improvizirane in deloma napisane solo segmente kitarista in klaviaturista zlahka okličemo za najmočnejše momente albuma, zlasti na skladbah Kings and Queens ter skrivnostno poimenovani P.P.. Na intervjuju so nam člani benda razkrili, da kratica pomeni pomeni Perutnina Ptuj ali pa Petovian Poetry – odvisno od tega, ali so v sproščenem okolju in lahko razkrijejo, da gre za naključen napis, ki so ga gledali med nastopom na Ptuju, ali pa gre za kroge visoke umetnosti, ko mora skupina izpričevati resnost. Pri tem se zagotovo včasih zahihitajo ob pogruntavščini, da »poetry«, poezija, zveni kakor »poultry«, perutnina.

Prenovljena Lolita z večslojnimi skladbami
 / 21. 12. 2014

Kar tri od osmih skladb v naslovu nosijo besedo »love«: Boundaries of Love, Falling in Love in That's What Love Feels Like. Na prvi posluh bi se zato lahko zdelo, da ljubezen prej kakor tematsko vsebino skladb zastopa njeno puhlo odsotnost. Vendar pa besedila, katerih avtorica je večinoma Klara Veteršek, medosebne odnose naslavljajo z dobrim čutom za sedanjost in težko ulovljive nianse čutnega življenja. »In this life we would be the ones who could,« se tako namuzne Veteršek na uvodni skladbi Boundaries of Love, češ da ob zatreskanosti v neko dekle očitno pač ne bo sledila utrjenim življenjskim potem svojih staršev. Falling in Love, četrta skladba na albumu, pa ima to skrivnostno vrlino, da ob mešanici soula in jazza zveni že poznano, kakor iz neke komične serije iz sedemdesetih v stilu The Cosby Show ali Full House.

Magic Pond tako na svojem močnem prvencu predstavlja osem skladb, kakor so jih posneli leta 2019 pri Danilu Ženku, verjetno najpopularnejšem studijskem producentu in zvočnem inženirju na Štajerskem, ki ima v rokavu sodelovanje z marsikom, od Mi2 pa do Alfija Nipiča. Sopostavitev instrumentalnih in vokalnih prvin ne zveni nagneteno, temveč prej prostorno oziroma zračno. Ženkove tehnične veščine tako zagotavljajo še zadnji doprinos k izvrstnemu glasbenemu izdelku zasedbe Magic Pond, njen največji ponos pa vseeno ni v zvočni kvaliteti, temveč v naravnost izjemni medigri njenih članov. Vsaj tistih iz 2019, upamo pa, da tudi teh danes in jutri.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

💆‍♀️

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness