Moonlee Records, 2022

Pri založbi Moonlee Records je 15. aprila izšla nova plata starega benda. Ljubljanska zasedba Moveknowledgement je končno izdala ploščo Lying Cobra, šesti studijski album, kar je že samo po sebi dober pokazatelj produktivnosti skupine. Vseeno pa je razlogov za vznemirjenje ob izdaji še mnogo več. Kontinuiteta skupine je bila namreč leta 2017 prekinjena, za nekaj časa so šli na pavzo, njihova zadnja skupna kreacija See pa je izšla zdaj že davnega leta 2014. To obdobje pa so člani zasedbe izkoristili za dodatno razvijanje zvoka, ki je vse do maja letos čakalo, da uzre luč sveta. Tako je bil letošnji album vse prej kot pričakovan in te malenkosti so zgolj pripomogle k hajpu, ki se je nabiral že od izdaje prvega singla My Left Foot v februarju.

Pred ploščo izdana singla sta že nakazala spremembo, ki smo jo lahko pričakovali z novo izdajo. A kaj točno je pripomoglo k takšnemu stilskemu zasuku? Na tej točki je nujno omeniti, da se Moveknowledgement niso vrnili v obliki, ki smo je bili vajeni. Dejan Slak, David Cvelbar, Uroš Weinberger in Miha Šajina oziroma večinski del zasedbe je sicer ostal enak, vendar pa se je med premorom od njih poslovil Miha Blažič, širši javnosti bolj znan kot N'toko. Ta je s svojevrstnim načinom podajanja besedil močno pripomogel k zvočni sliki skupine in mnogi so ob omembi imena Moveknowledgement slišali prav Blažičev vokal. Kot kaže, je njegov odhod preostale člane spodbudil k odmiku od Blažičevih jasno zarepanih besedil k bolj reverberiranemu, lebdečemu, skorajda shoegazerskemu podajanju Šajine, rdeča nit novega albuma pa so – vsaj po prvem, napovednem komadu sodeč – postali retro posnetki v kombinaciji z močno reverberirano vokalno-inštrumentalno zvočno sliko.

Pravilno oceno prihajajočega albuma je potrdil tudi drugi singel, imenovan Pagan Ways, s katerim se ponovno znajdemo v okolju, ki je prepredeno s sintetizatorji, harmoniziranimi vokali, ponavljanjem in stopnjevanjem kratkega besedila in še bi lahko naštevali. Novost skupine Moveknowledgement je tako popolnoma drugačna raba vokala, kot smo je bili od njih vajeni, pa tudi spremenjena inštrumentalna spremljava. Dobršna mera efektov in raba sintetizatorjev nas tako zvočno bolj kot na Moveknowledgement spominja na kak psihedeličen bend iz šestdesetih.

Na plati se zvrsti še devet skladb, ki so si tako inštrumentalno kot besedilno v osnovi zelo blizu. Teksti so karseda minimalistični in v veliki večini dajejo prostor zvoku. Ob spretni rabi efektov se nam dostikrat zgodi, da glas dojemamo zgolj kot enega od inštrumentov zasedbe. Kljub temu pa se na plati znajde skladba Lost in Sound, ki nekako še najbolj spominja na pretekle projekte skupine Moveknowledgement. Začetek in konec predstavljata inštrumentalna komada in plato karseda udarno otvori skladba See You Later, kar lahko dojemamo kot »se vidimo ob koncu poslušanja«, na negotov, a vseeno zadovoljujoč način pa jo zaključi Dead of the End. Vsekakor lepo zaokrožena celota.

Lying Cobra nam postreže s povsem novo podobo Moveknowledgementa. Glede na to, da gre za skupino, ki se je v času svojega delovanja sicer zvočno spreminjala, a se ravno zaradi istega vokalista, Blažiča, ni nikoli zares odmaknila od svoje osnove, smo pričakovali album v slogu, no, pač Moveknowledgementa. Kljub temu so nas z žanrsko izbiro presenetili, kajti dosti bolj kot na postpunkovski rap funk bend, ki smo ga poznali, nas sedaj spominjajo na kakšen psihedeličen indie rock bend. Zmožnost tovrstne menjave sloga je občudovanja vredna, kajti podajanje skladb je ostalo na nivoju prejšnjih projektov, album moramo le poslušati ločeno od starejših plat.