Moonlee Records, 2022

Mirne duše lahko rečemo, da je desetletje in pol delovanja trojice z vrha ljubljanske kotline Nikki Louder postalo precej pomemben del miljeja domače robne rockovske scene. Prva razvneta odobravanja, ki so jih še kot mladeniči poželi na Klubskem maratonu leta 2008, so se zgolj stopnjevala ob surovosti nastopov tako na domačih kot tujih odrih. Preteklo dekado so vsakih nekaj let začinili tudi s posluha vrednimi studijskimi izdajami, proti koncu desetletja pa je sledilo deloma aktivno obdobje, v katerem so člane Blaža Severja, Luko in Petra Cerarja ujeli tokovi njihovih življenj onkraj sviranja mračnjaških viž. Po njihovi zadnji plati Trout iz leta 2017 so nam z vstopom v dvajseta postregli s kratkim, a sladkim samonaslovljenim triptihom skladb, sedaj pa so se po dveh letih studijske teme ponovno zasvetili prvi zublji nove ere Nikkijev.

Pri založbi Moonlee, ki je blizu tako članom benda kot frekvenci 89,3 MHz, so prejšnji petek izdali svoj peti studijski album. Poimenovali so ga Ostani čista in kulturna. Prva najočitnejša stvar, ki jo namigne že naslov plošče, je dejstvo, da nam besedila Sever tokrat recitira v materinščini. To je pravzaprav bendova prva plata, na kateri se trojica od angleščine popolnoma oddalji. Poleg slovenskih besedil je zanimiva tudi vokalna izvedba, ki sedaj večinoma temelji bolj na monotoni naraciji kot pa na kričanju, ki smo ga bili v večji meri vajeni slišati na prejšnjih platah. Oba prijema tako predstavljata prednost, ker se domače poslušalstvo sedaj lažje osredotoči na besedila. Ta so v splošnem precej abstraktna in kriptična, a bodo vseeno pri marsikom vzbudila paleto negativnih emocij. Da, Nikki Louder kljub spremembi jezika še vedno ohranjajo svojo ostro turobnost, s to zamenjavo pa ji celo privijejo intenziteto.

Nekoliko manj intenziven na novi plošči pa je inštrumentalni del, vsaj v smislu, da se nekoliko spevnejši in udarnejši melodični momenti s prejšnjih plat tukaj porazgubijo v atmosferi disonančnih ponavljajočih se rifov, katerih distorzija je privita do konca. Globokemu zlemu brbotanju strun se pridruži hipnotična ritmična podlaga, ki zadržuje suspenz. Poslušalcu se tako zazdi, da bo vsak čas prišel trenutek, ko se bodo Sever in oba Cerarja izgubili v odprtem žrelu hrupja. Vseeno slišimo tudi trenutke, ko njihovo grmenje postane plesno, kot recimo v komadu Notranja lupina. Prav tako sladek je naslovni komad Ostani čista in kulturna, ki ste ga v preteklih dneh na naših valovih lahko večkrat slišali in ob katerem ste si morda tudi razmigali životec. Navkljub očitni transformaciji, ki nam brezsramno nakazuje zvočno zrelost glasbenikov, je v zvenu še vedno namešana dobra mera agresivnega žaganja, ki jo najbolje izkažejo v živo.

Če to polurno zasnovo postavimo v širši kontekst, torej jo z domače scene vržemo med morske pse globalnega nojz rock trenutka, pa lahko opazimo, da se zadnje plošče pravzaprav drži kar nekaj spon, ki nam ne pustijo, da bi za ploščo rekli, da je to zares to. Nabor štikeljcev, ki sicer razišče kar precej zanimivih in dobrih zvočnih idej v primerjavi s kakimi Američani Chat Pile, kanadskimi KEN Mode ali pa silovitim kitarskim valom z britanskega otočja, zveni precej nedokončan in okoren. In ne, v mislih nimamo zmožnosti produkcije in budgeta, ki je na drugi strani luže dostikrat nesramno večji, temveč preprosto primanjkljaj tistega majhnega drobca, ki bi album Ostani čista in kulturna osmislil v neko strnjeno celoto. Izredno močna konceptualnost tako na liričnem kot na zvočnem področju je namreč skupna točka vseh pohvaljenih in prehvaljenih plat prej omenjenih zasedb.

Tudi če se vrnemo domov in Nikki Louder obravnavamo v okviru slovenske glasbene sfere, nas nova lirična dikcija s pripadajočimi inštrumentalijami v nekaterih drobcih marsikrat spomni na zgodnjo muziko Nine Bulatovix, v kateri je kljub kaotični osnovi še vedno izrazita konceptualna koherentnost. Plata Ostani čista in kulturna si ne drzne nikamor zares podati ali zares česa raziskovati. Zgolj lebdi, denimo malo nad družbeno kritiko, ko recimo v uvodni skladbi Internet teles porogljivo sempla popačen izsek teoretičarke zarot Saše Petek, in malo nad osebno izpovedjo, recimo v komadu Izparevam, ko Sever »zadet z jezo tava kot duh«. In kot bi mignil z očesom, se album zaključi.

Kljub povedanemu bi bilo malce neprizanesljivo Tolpo bumov zaključiti s kritično mislijo. Kajti čeprav je vsebinsko rahlo šibka, je najnovejša plošča kamniških Nikki Louder vseeno vredna poslušalčevega časa. Grobi hrup plošče Ostani čista in kulturna, ki odpira temno brezno, ponudi odlično spremljavo k sedaj že neizprosnima jesenskemu mrazu in dežju, obeta pa tudi izredno dobro klimo na njihovih nastopih v živo. In prav zaradi teh smo vzljubili in bomo še naprej oboževali Nikkije.