Ipecac Recordings, 2023

Oxbow je eden tistih glasbenih sestavov, ki jim ni nikoli primanjkovalo lastne identitete. Inkarnacije se znotraj njihovega petintridesetletnega obstoja še vedno dogajajo. Vedno so bile na avantgardni strani hrupne kitarske godbe, ki se leví v tesnobnih primežih, mračnih krčih in vsesplošnem nelagodju. Njihova bluz apokalipsa ne potrebuje kupa distorzije, da prenese tresljaje do kosti, hkrati pa ostaja romantična in filingaška v gosto zgrajeni atmosferi. Po šestih letih se v osrednjem kritiškem terminu zopet posvečamo sanfranciškemu kvartetu, ki tokrat bolj kot kadarkoli prej poudarja, da so bile njegove pesmi vedno ljubezenske. Pred nami je Love's Holiday, album o odnosih, družini, zakonu, otrocih in povezavi, torej o ljubezni.

Nazadnje so Dan Adams, Greg Davis, Eugene S. Robinson in Niko Wenner pod imenom Oxbow lansko jesen izdali živo ploščo An Eternal Reminder of Not Today, ki je zajemala zvočni zapis s festivala Moers v Nemčiji iz leta 2018. Tedaj so bili močnejši za legendarnega dodatnega člana – Petra Brötzmanna. Nedavno preminuli Brötz, ki smo se mu na valovih Radia Študent posvetili v eni od edicij oddaje DJ grafiti, je v zasedbi Oxbow deloval nič manj kot polnopravni član. Dobro uro dolg diskografski prelet Oxbow z Brötzmannovo čutno improvizacijo na vseh frontah krepi adute in večplastnost benda. Live At Moers je obvezno čtivo in izkušnja za ljubitelje gromkega glasbenega potujevanja. In če so se Oxbow z lansko živo ploščo znova preobrazili, je danes obravnavana plošča Love's Holiday njeno nasprotje.

Novi album razgalja Oxbow na drugačen način kot v preteklosti. Daleč od tega, da bi kadarkoli kaj skrivali, pa vendarle se zdi, da so tokrat daleč najbolj melodični, dostopni, če želite, konvencionalni, manj kaotični, kolikor je v primeru Oxbow to sploh mogoče. Ohranili so nevarnost, surovost, obenem pa razgradili in poudarili globlje reze v eksperiment na predelih, ki vsem slušnim kanalom znova puščajo navidezno vakuumsko ujetost in bojazen pred resignacijo. Pomoč pri širšem spektru, ki so ga v preteklosti že iskali s pihalno in godalno sekcijo, so tokrat našli pri vokalnih gostih. Tako se Roger Joseph Manning Jr. iz pozabljenih Jellyfish pojavi kot stranski glas v položni plovbi komada 1000 Hours, medtem ko Kristin Hayter oziroma Lingua Ignota razbremenjuje Eugenovo petje v pesmi Lovely Murk. Skorajda caveovska skladba All Gone potencira pevski zbor, klavirju in distorziji predaja in odvzema baladno vlogo, ki se znova pojavi v sklepni dronaži Gunwale. Udarni štart plošče pripada komadoma Dead Ahead in Icy White & Crystalline, ki nosita nekaj jesuslizardovskih prenosov energije, z Eugenovimi bevski, sopenji in nerganji. Slednji so v vokalni razcepljenosti podobni tistim Mika Pattona, zato niti ni presenečenje, da so Oxbow, ki od nekdaj preskakujejo med založbami, tokrat zatočišče našli prav pri Pattonovi založbi Ipecac, ki jim glede na najnovejšo inkarnacijo benda tudi najbolj ustreza.

Love's Holiday razpre razgibano in bolj deročo plat benda, ki jo je uspešno zajel znani producent Joe Chiccarelli. Gre za skupek ljubezenskih pesmi za družino, o stikih, razmerjih, rojstvih in smrtih, o večnih krogih, ki jih poosebljajo tudi v medsebojnih odnosih v bendu. Sami povedo, da gre za konkreten čustven angažma, ki ga je težko opisati brez solznih oči. Dokler jim bolj ustreza pesemski, še bolj pa albumski način izražanja, je njihov izraženi prispevek definitivno najbolj razpršen in dosegljiv.