Bad Panda, 2014

Po šestih letih je svoj peti album, Night Safari, izdal Andrea Mangia pod psevdonimom Populous. Andrea kot Populous deluje že od leta 2002, ko je pri založbi Morr izdal debitantski album Quipo. Tej plošči sta sledili še izdaji Queue For Love in Drawn In Basic, obe izdani pri založbi Morr, slednji pa le še izdaja Remixed in Basic iz leta 2010, ki, kot pravi že samo ime albuma, ni doprinesla resnično novih vsebin. Med tem se je Andrea Mangia nekoliko zadržal v sodelovanju z Mikeom McGuireom, s katerim sta se spoznala preko socialnega omrežja MySpace, delila nekaj podobnih interesov in se tako zapletla v projekt Life & Limb. Projekt, ki je združeval tako ljubezen do hiphopa kot do elektronike. Pod takšnimi vplivi je nastal tudi album Night Safari.

Kot Populous se je Andrea veliko igral s plastmi muzike. Vešč poznavalec igranja na več inštrumentov in skozi vlogo programerja se je vrtel okoli mnogih stilov in žanrov. Od IDM elektronike, hiphopa pa do jazzy, shoegaze popa. Na novem albumu smo priča ravno temu - žanrski raznolikosti, ki pa je hkrati vezana tudi na pisan seznam sodelujočih na samem albumu. Tako že pri drugi skladbi Fall naletimo na sodelovanje z japonsko umetnico Cuushe, ki nas ponese v nežne višave plesnega popa. Pa dalje kolaboracija s Cristianom Criscijem pri kar treh skladbah, v vlogi Clap! Clap! pri skladbah Vu in Water Temple, ki sta bolj klasično basovsko nastrojeni, in v vlogi Digi G'Alessia pri skladbi Quad Boogie, ki nas ponese nekoliko bolj proti tradicionalnejšim, plemenskim ritmom. Pa spet do skladbe Honey, ki nas s hipnotičnim glasom IOKOI zopet vrne v bolj popularne vode. Tako Mangia nadaljuje svoj pisan venec dalje še v navezi z DJ Khalabom in Giorgiom Tumo. Konkretno se je polotil raziskovanja glasbe skozi afriške ritme, brazilsko razigranost ter krautrock. Snemanja Night Safari se je lotil tudi s pomočjo atmosferičnih terenskih posnetkov, ki jih je umešal z digitalno ustvarjenimi in tako prispeval k bolj surrealni podobi albuma.

Je pa res, da album s toliko gosti in mešanjem stilov nikakor ne more delovati kot enovita celota. Od komada do komada se spreminja ne le vsebina, pač pa tudi sama tehnična zgradba. Od ponekod poudarjenih, podaljšanih basov do hitrejših lahkotnejših beatov, od glitch-hopa do duba, od synthov do afriško zvenečih trobil. Zanimiva mešanja stilov in vsebin tako ne stojijo za nekim posebnim avtorjevim sporočilom, pač pa prej ponujajo že pripravljeno plejlisto za nočno ali pa tudi dnevno rajanje. Zopet odvisno, ali ste bolj navdahnjeni za kakšen ambient ali pa ste “ready to dance”. Zato bi lahko rekli, da album na momente deluje že kar preveč dezorientirano. “Manj je več” je tukaj komentar na mestu.

Mangia kljub zabavnemu albumu s ploščo Night Safari ni zares presegel samega sebe, verjamemo pa, da se je med snemanjem zagotovo zabaval. Šest let je navsezadnje kar nekaj časa, zato mu ne moremo zameriti poigravanja s toliko različnimi stili in vsebinami.