Dinosaur City Records, 2022

V duhu indie pop melodij se selimo v Melbourne, kjer živi Liv Jansz z umetniškim imenom Punko. Glasbenica je pri avstralski založbi Dinosaur City Records nedavno izdala prvenec Plants Singing, ki pa ni ustvarjalkin premierni nastop na glasbeni sceni. Preden se je potopila v solo ustvarjanje kot Punko, je sodelovala z avstralsko glasbenico Sui Zhen, kot vokalistka in basistka ustvarjala v melbournskem indie rock bendu Real Love ter nastopala v vlogi vokalistke in kitaristke v skupini Hearing.

Na prvencu Plants Singing se Punko poleg indie popa osredotoči na lo-fi odtenke, newageevski pristop, eksperimentiranje z elektronsko glasbo in repetitivnost kot protagonistko glasbe, tako instrumentalov kot besedil. V nekaterih komadih lahko slišimo tudi terenske posnetke, recimo posnetke ptičev. Glasba je sorodna ambientalnim izdelkom japonskega vala eksperimentalne elektronike iz osemdesetih let, katere primer je album Sakura skladatelja Susumuja Yokote. Ujemajo se nežnost melodij, lahkotna atmosfera in transcendentalnost aranžmaja, ki nasploh definirajo plato Plants Singing.

Jansz tokrat glasbo prvič uporablja za projekcijo lastnega bistva in se z njo poskuša pozdraviti travm iz preteklosti. V repetitivnosti in vsebini povedanega lahko začutimo predvidevanja o prihodnosti, ki bo eventualno boljša od sedanjosti in vsebuje ozdravljeno verzijo glasbenice. Skladbe, v katerih avtorji izražajo pričakovanja ali z nami delijo svoje upe, hitro zvenijo patetično in v pretirani želji po moraliziranju celo pustijo grenek okus. A s Punko ne izkusimo tega. Zaradi elektronsko-ambientalnih eksperimentov besedila ne pridejo v prvi plan, obenem pa se zmešata njihovi hkratni abstraktnost in banalnost. Posledično lirika ni več le preprosto pripovedovanje, temveč še en del komada, od katerega se lahko odcepimo in ki ga jemljemo le objektivno, brez občudovanja, ki ni njegov cilj.

S takšnim mišljenjem in ustvarjanjem se Punko odceplja od pop glasbe. Njeni komadi se resda večinsko vrtijo v zankah, vendar jih prekinejo nepričakovani besedilni ali zvočni elementi, s katerimi meri na čim večjo občutljivost poslušalca. Na plati Plants Singing ustvarjalka sledi načelom pop glasbe – ujamemo lahko veliko repetitivnosti in poslušljivih melodij, vendar to transparentnost in enoličnost prekine neklasična skladnja, ki poslušalcu ne pusti doseči brezpogojne predanosti skladbi in njenega popolnega občudovanja. Pri tem vlogo refrena prevzame instrumentalni del skladbe, ne pa besedilna podoba, kot je navada v svetu mainstream popa.

Gre za bistveno razliko, mejo med ustaljenim popom in tistim, ki je nagnjen k eksperimentiranju. Punko je pop glasbenica, vendar publika od njenih nastopov nikoli ne bo mogla pričakovati spektakularnih trenutkov, ki v sekvenci refrena spodbudijo evforijo in razlitje čustev vzdolž dvorane. Je pa še ena glasbenica, ki v ustvarjanju zasleduje ugodje in lahkotne melodije, vendar pri tem ohranja mero eksperimentalnosti in individualnosti ter od nas terja, da ob poslušanju razmišljamo in smo pozorni, ne pa slepo predani.

Ta eksperimentalnost pa ima vseeno veliko prostora za nadaljnji razvoj. Izražene je precej distance in mogoče celo strahu pred tveganjem. Liz obvlada igranje z zankanjem oziroma ve, kje ponavljanje ustaviti in kje ga nadaljevati. Po drugi strani nepričakovani deli, ki prekinejo tok, ostanejo v mejah ugodja, zato se zdi, da si glasbenica ne upa zares eksperimentirati, komadi pa so posledično zelo mehki in generični.

Zadosten del pop alternativne scene tako misli, da ustvarja nekaj novega, vendar s svojo glasbo ne povzroči nobenih premikov. Tako servira ugodno in lahko poslušljivo vsebino brez vsakega žmohta, zaradi katerega bi dolgoročno zaznamovala glasbo. Ta ima določeno poslušalstvo, ki jo občuduje in posluša, vendar samo do določene mere. Občinstvo, potopljeno v mainstream pop, Punko zaradi pomanjkanja spektakularnosti in šokantnosti najbrž ne bo posvetilo svoje pozornosti, bolj eksperimentalne sledilce pa bo plošča Plants Singing pritegnila k poslušanju, vendar zaradi pomanjkanja temperamenta samo za določen čas.