International Anthem, 2019

V tokratni Tolpi bumov se bomo posvetili plošči Resavoir, ki je prišla iz tabora čikaške zasedbe z istim imenom. Izraz resavoir bi etimološko lahko opredelili kot ponovno spoznanje oziroma ponovno učenje. Beseda spaja latinsko besedo re, ki pomeni spet, nazaj ali ponovno, s francosko savoir, ki pomeni znanje ali učenje. Album je izšel konec junija pri čikaški založbi International Anthem. Producent, aranžer in skladatelj, zaslužen za skladbe z albuma, je Will Miller, ki pa se mu na albumu pridruži še cel orkester ljudi. Seznam je v resnici tako dolg, da bi porabili preveč časa, da bi našteli vse, zato se bomo ustavili kar pri Willu. Ta je za album ustvaril devet skladb, ki se kažejo kot prečni prerez moderne jazzovske kompozicije in predstavljajo specifično žanrsko metamorfozo.

Ponavljajoče se teme in razširjena bigbendovska inštrumentacija s plošče lahko poslušalca ponesejo nazaj k tradiciji zasedb, kakršne sta svoje dni vodila Don Ellis ali Buddy Rich. Vzemimo za primer tretji komad s plošče, komad Taking Flight. Ta nas lahko vrne v čas sedemdesetih in osemdesetih, ko je jazz začel izgubljati popularnost in svojo dotedanjo vlogo v družbi. A Miller v svoji kompoziciji ni nostalgičen, prej le modernizira določen zvok preteklosti. Za skladbo Taking Flight bi tako še vedno lahko rekli, da je jasno vpeta v zgodovinski razvoj izraza in zvoka jazzovske glasbe. Ne kot nasprotje, morda pa kot evolucijo bi ob njo lahko postavili predzadnjo skladbo s plošče, tudi zgodnji single - Escalator. Tu je občutek povsem drugačen in Miller z zvokom, ki je že skoraj značilen za sodobne jazz ustvarjalce, že vstopa v polje hip hopa. Nekaj podobnega slišimo v skladbi LML z rabo auto-tuna, ki je značilna produkcijska tehnika v sodobnem hip hopu.

Pogostost spajanja sodobnega hip hopa z jazzom lahko pripišemo različnim faktorjem. Nedvomno gre za aktualizacijo, ki daje določeni glasbi novo relevanco. Relevanca tu izhaja predvsem iz za določene generacije značilnih načinov komunikacije - tako v smislu sintakse kot semantike. Objekti v sistemu lahko skozi čas prevzamejo nove pomene, kar tudi spremeni njihovo rabo. Zvok, ki aludira na sodoben hip hop ravno zaradi prisotnosti in dominance žanra na globalni ravni, v sebi nosi tudi močnejši potencial glavnega toka. Komunikacijskemu vidiku pa moramo nedvomno prišteti tudi ekonomski faktor, široka razpoložljivost takšne glasbe namreč s spajanjem raznolikih občinstev omogoča tudi večje poslušalstvo.

Miller je večino plošče Resavoir ustvaril kar v domačem studiu. Kar je posnel, je nato razširil z dodatnim nasnemavanjem inštrumentov s pridruženimi glasbeniki. Grajenje kompozicij v produkcijskem kontekstu, Miller namreč izhaja iz ustvarjanja hip hop beatov, je avtorju omogočilo popolno kontrolo nad zvokom in zlivanjem različnih tekstur v kompoziciji. Morda taka metoda na papirju deluje manj organsko kot klasično delo z zasedbo inštrumentalistov, a vsekakor omogoča vsaj nove možnosti preizkušanja zvoka na posnetkih. Miller torej spaja format standardne jazzovske kompozicije s tehnikami, ki izvirajo iz sveta hip hop produkcije, in ravno v tem bi lahko videli že omenjeno žanrsko metamorfozo. Skladbe skozi trajanje albuma zorijo v specifičen zvok, ki se čedalje močneje zanaša na hip hop beate. Podobne pristope slišimo tudi v primerih nekaterih drugih izvajalcev iz kataloga založbe International Anthem, kot sta Makaya McCraven ali Jeff Parker, ki se oba prav tako poslužujeta različnih tehnik produkcije elektronske glasbe, denimo semplanja in programiranja inštrumentov. Prav zaradi takšnega spajanja produkcijskih pristopov, pravzaprav simultanega komponiranja živih inštrumentalistov za skladbe, osnovane na samplih in beatih, je Resavoir izjemno velik in ambiciozno zastavljen album, tako z vidika zvoka kot kompozicije. Millerjev pristop sloni na formalnih akademskih temeljih, vendar z vizijo, ki sega onkraj tradicionalnega jazzovskega formalizma predvsem v polja, ki jih razpira sodobna glasbena produkcija. Na njegovo vsestranskost pa spet pokaže že primerjava med naslovno skladbo Resavoir in skladbo LML, za kateri bi se izven konteksta prav lahko zdelo, da sodita na dva različna albuma, vendar pa ju Miller mojstrsko vpne v svoj narativ.