Sales de Baño: Geometría del vínculo

Buh Records, 2019

Tokratna Tolpa bumov nas vodi čez lužo v argentinsko prestolnico Buenos Aires, destinacijo, ki tudi na valovih Radia Študent ni tako vsakdanja. V primerjavi s sosedi Brazilci, ki že od konca druge svetovne vojne v svet pošiljajo svoje številne glasbe in glasbenike, moramo ob omembi argentinske scene, tako mainstream kot tiste robne, izpostaviti relativno obskurnost. Šele guglanje imen, kot so Carlos Gardel, Astor Piazzolla in Mercedes Sosa, nam odstre tančico skrivnosti. Edina aktivna predstavnica na naših frekvencah je bržkone mednarodno priznana ustvarjalka Juana Molina. Če torej Molina kot dolgoletna sopotnica RŠ velja za najbolj prepoznavno ime argentinske eksperimentalne in avantgardne scene, pa se tokrat posvečamo precej manj poznani eksperimentalni argentinski zasedbi Sales de baño. Slednja ob bendih Nicotina es Primavera in El devenir del Río predstavlja cvetober aktualne argentinske eksperimentalne scene.

Za začetek nekaj trivie: če gre verjeti Wikipediji, je ime sinonim za različne sintetične droge z učinki amfetaminov in kokaina, ki so se oziroma se prodajajo pod krinko soli za kopeli. Psihoaktivna metafora do neke mere nakaže zvočne smernice, ki jih ubirajo Sales de baño. Mednarodni projekt pod vodstvom kolumbijskega skladatelja in basista Carlosa Quebrade nam tokrat predstavlja svoj tretji studijski album Geometría del vínculo, ki je izšel pri perujski založbi Buh Records. Zasedbo tvorijo še Federico Isasti z bobni, Andrés Marino s klavirjem, klaviaturami in elektroniko, Camilo Ángeles z različnimi flavtami, Mariano Cepeda z električno kitaro ter Agustín Zuanigh s trobento. V glasbi benda Sales de baño prav kitara in trobenta predstavljata osrednja solo instrumenta, okoli katerih fantje gradijo svoje domislice na prepustnih mejah sodobnega jazza, matematičnega in eksperimentalnega rocka, prosto improvizirane glasbe in sodobne komponirane glasbe. Če zveni opis komplicirano, lahko mirno zapišemo, da glasba za njim prav nič ne zaostaja. Do neke mere k kompleksnosti aludira že naslov Geometría del vínculo, geometrija vezi. Zaradi jezikovne prepreke sicer ostaja nejasno, ali gre tu za neko specifično zakonsko, družinsko ali krvno vez, oziroma ali gre za bolj abstraktno vez, morda vezi med različnimi zvoki, harmonijami oziroma disonanco.  

Glasba / RŠ Hit

Sales de Baño - Asu

Mednarodna južnoameriška zasedba, argentinski raziskovalni underground ...

Glasbeno uredništvo

 / 10. 5. 2019

Že hitro poslušanje uverture in RŠ hita Asu nam da vedeti, da bržkone obvelja druga razlaga. Album Geometría del vínculo predstavlja resen poslušalski zalogaj tudi za prekaljena ušesa. Prav zato ga v spremnem tekstu, tako v zvočnem kot tudi ideološkem smislu umeščajo v tradicijo gibanja rock v opoziciji, njegovega progresivnega ustvarjalnega etosa in antiestablišment sentimenta. Vendarle pa je album daleč od eksplicitno politično angažiranega. Politični naboj kvečjemu najdemo, če res želimo, v ustvarjalni nepokorščini, v njihovem iskanju neslišanega, v radikalnem odstopanju od tradicionalne muzikalnosti.

Komade z albuma Geometría del vínculo določa nekonvencionalna forma na meji med strukturiranim oziroma premišljenim ter improviziranim oziroma instinktivnim. Včasih se fluidnost predstavljenih motivov, ki se stalno prilagajajo, dekonstruirajo in na novo sestavljajo izrodi v paranoidno kakofonijo zvokov, spet drugič v blagozvočno valovanje kitarskih feedbackov. Predvsem gre za neprestani dialog med posamičnimi instrumenti s trobento in električno kitaro kot vodilnima glasovoma. Intrigantnost se torej nahaja prav v neprestani spremenljivosti kot posledici neposrednega odzivanja na igranje drugih članov benda. Lahko bi rekli, da Sales de baño svoje komade gradijo na minimalističnih ostinatih, ki postopoma prehajajo med oblikami različnih zvočnih kulis. Na albumu najdemo vse od impulzivnih eksplozij osebne ekspresivnosti na skrajnih mejah glasnosti, do pijanih matematičnih rock gruvov in subtilnih plastenj različnih ambientalnih tekstur.

Nedvomno gre za glasbo, ki bi imela še večji naboj ob koncertni izkušnji, tako zaradi njene kinetične, impulzivne narave kot tudi zaradi prefinjenosti njene notranje zvočne arhitekture, ki je za domače poslušanje v naslonjaču po delovnem dnevu na trenutke morda preveč zahtevna za utrujene možgane. Vendarle ne moremo govoriti niti o jazz, niti o prosto improviziranemu niti o math rock albumu. Kakor namiguje namerno mistična albumska platnica z zamaskiranim bendom v nekakšnih rimskih togah, gre za plato, ki vstopa v razpoke med različnimi zvoki in med njimi gradi vezi. Čeprav album neposredno ne izhaja iz tradicionalnih južnoameriških glasbenih praks, pa s svojim melosom ter občasno mračnimi, občasno ekstatičnimi, ritualističnimi momenti pričara svojevrstno bajeslovno atmosfero, nekakšen Holy Mountain zvočni flashback.   

Geometría del vínculo je skratka, tako za poznavalce kot neposvečene, zajeten zvočni izziv na mejah jazza, rocka in impro muzik. Nedvomno pa je tudi odlična odskočna deska v svet argentinskega glasbenega podzemlja za tiste, ki za svoje radovedne uhlje vselej iščejo nove intrige.