Corpus Records, 2024

Newyorške hardcore posebneže Show Me the Body smo na radiu že predstavljali, ko so leta 2016 izdali svojo prvo dolgometražno ploščo Body War. Osem let je torej minilo od njihovega prvenca, s katerim so dodobra utemeljili svoj obstoj, saj lahko še danes o njih govorimo na enak način. Gre namreč za zasedbo, ki bolj kot karkoli drugega v ospredje postavlja skupnost. Naj bo to glasbena, stanovanjska ali manjšinska, skupnost je v njihovem svetu vedno na prvem mestu. Z roko v roki s tem gre njihov način delovanja, ki bi lahko bil opisan tudi kot radikalen. Če se vsebinsko dotikajo tem, ko je gentrifikacija, to pomeni, da si izbirajo tudi temu primerna mesta za koncerte. Prostor je treba vedno znova in znova zavzemati nazaj. Na začetku so bili to razni parki, tuneli, stanovanja in galerije, zdaj pa so to že nekoliko večji festivali, kot sta denimo Outbreak in Roadburn, a gre vselej za politično zavedne odre. Na letošnjem festivalu Outbreak je frontman in bendžoist zasedbe, Cashwan Pratt, celo pozval kogarkoli, ki podpira izraelski genocid nad Palestino, na pretep.

Niti leto ni minilo od njihove prve izdaje, ko so predstavili še prvi skupnostni mikstejp Corpus I. Corpus je skupnost newyorških glasbenikov Show Me the Body, Dreamcrusher, Trippjones, Dog Breath, Cold Deck, President Evil in Twisted Thing, ki si delijo glasbeni studio v Long Island Cityju, treninge samoobrambe in politična izobraževanja, uperjena proti imperialističnim politikam. Izdaje Corpus so plod sodelovanja zasedbe Show Me the Body z drugimi glasbeniki. Album Corpus I, ki je izšel leta 2017, je denimo gostil newyorške prijatelje zasedbe oziroma frendice z vzhodne obale Amerike in se tako poklonil lokalni podzemni glasbeni sceni. Plošča je gostila glasbenike, kot so Princess Nokia, Eartheater, Moor Mother, Dreamcrusher in Denzel Curry. Nabor imen zlahka povzame, kako je slišati zvok Corpusa – precizno in poetično prelivanje hiphopa, hardcora in eksperimentalne elektronske glasbe z noise prvinami v ospredju.

Corpus II, ki je izšel v dveh delih, EP I in EP II, je navezo sodelujočih glasbenikov še razširil. Na prvem EP-ju, ki je izšel julija, se tako poleg newyorških sokrajanov pojavijo tudi imena z zahodne obale Amerike, kot so B L A C K I E, Zulu in King Yosef, medtem ko drugi EP, ki je izšel septembra, poleg izjemne glasbenice Spellling iz Los Angelesa gosti še angleško postpunk zasedbo High Vis.

Izdelki Corpus zasedbe Show Me the Body niso značilne dolgometražne izdaje, niti niso mikstejpi, Corpus II navsezadnje ni nič drugega kot združitev dveh EP-jev, ki skupaj namerita komaj dobre pol ure muzike. Zanje glasbeniki ne kombinirajo žanrov zgolj zavoljo mešanja žanrov, žanre združujejo, ker so ti žanri načini bivanja sodelujočih glasbenikov v sferi zvoka. Glasbenikov, s katerimi želijo sodelovati zaradi skupnih političnih bojev in ne zgolj zaradi njihove ustvarjalne ekspertize. Zvok Corpusa je najlepše opisati kot zvok skupnosti, in ta težko zveni kot zgolj en glasbeni stil. Žanrske prvine se na Corpusu II menjajo kar od komada do komada, toda to ne spremeni vtisa o plošči kot enoviti zgodbi, polni različnih pripovedi. S svojimi sporočili se jasno nahaja pod istim mostom.

Corpus II je skupek samih hitičev, album otvori skladba It Burns, ki se vam, hočete ali nočete, zažre v možgane. Sledi ji prvi hitrejši in nemarnejši komad Nation of Mind, ki je nastal v sodelovanju s hardcore zasedbo Zulu. Komade, ki so vsi bolj ali manj zaznamovani z oscilatorsko naježenimi podlagami in prepletanjem hiphopa in hardcora, bogatijo še poetična, a kljub temu ostra besedila.

Drugi EP Corpusa II je hipnotičen kot hudič. Ne le, da se plošča začne z dobesedno hrano za možganske črve, s komadom Stomach, ki je nastal v sodelovanju z angleško zasedbo High Vis, tretja skladba Peace Corps poslušalca s pomočjo igralke in pesnice Alli Logout sklofuta z verzi »Kako bi si lahko drugače pojasnila svoje trpljenje? Oh, saj veš, da uživam biti žrtev. Nobene potrebe po spremembi nimam, sem samo devica in kurba.«

Potem pa sledita dve lepši skladbi leta 2024, Magnum, nastala v sodelovanju z izjemno glasbenico Spellling, ki je leta 2021 predstavila eno boljših plošč The Turning Wheel, in komad Surround, ki je nastal v sodelovanju s Corbinom, Nickom Hakimom in VCR-om. Surround, zaključni komad na plošči, poskrbi za češnjico na vrhu smetane. Z nežnostjo in umirjenostjo nas poboža tam, kjer najbolj boli – v medosebnih odnosih članov neke skupnosti.

Corpus II si zasluži vso našo pozornost, četudi ni izšel v značilni obliki dolgometražca. Zvok skupnosti Corpus oziroma ves zvok okrog zasedbe Show Me the Body si zasluži pozornost, ne zgolj zaradi zvoka samega in ne zgolj zaradi njihove ideologije, pač pa zaradi tega, kar se rodi iz obojega. Zagotovo gre za eno močnejših letošnjih podzemnih izdaj, tako na področju hiphopa kot na področju hardcora, zagotovo pa na vmesnem področju, v medprostoru čudaškega in eksperimentalnega.