Metal Blade, 2023

Najprej vidiš ime zasedbe in kot poznavalec veš, da je ta bend pobral ime po hitu zasedbe Napalm Death. A veš, da pred sabo nimaš nekega grindcore benda, saj ga sestavljajo štirje veterani starošolske death metal scene. Ob omembi imena benda prebereš, da člani prihajajo iz Nizozemske in ZDA, nato pa vidiš, da pedigré benda omenja člane, ki so se ali pa se še udejstvujejo v kultnih ameriških Autopsy in nič kaj manj kultnih nizozemskih Hail of Bullets ter Asphyx. Okej, imena so zveneča, pričakovanja visoka, a vseeno je prav, da se poglobimo v plošček, ki je pred nami. To je album This Is Tomorrow zasedbe Siege of Power.

Album This Is Tomorrow je drugi album omenjene zasedbe. Če smo ob debitantski plošči še trdili, da gre zgolj za projekt štirih kameradov, je zdaj jasno, da je tole precej resneje. This Is Tomorrow je namreč natančno dodelan album, ki se suče okrog štiridesetih minut. A teh štirideset minut je precej dinamičnih, zanimivih, vsekakor pa dobro zvenečih. Na to vplivajo vsi člani zasedbe: bobnar Bob Bagchus, ki ga poznamo iz Asphyx, basist Theo van Eekelen, ki ga poznamo iz Houwitser, kitarist Paul Baayans, ki ga poznamo iz Hail of Bullets, in Chris Reifert, ki ga seveda enačimo z imenom legendarne zasedbe Autopsy. Prvi trije so znani še iz mnogih drugih bendov, na neki točki so verjetno skupaj že igrali v kakšnem bendu. To ne spremeni dejstva, da je njihova sinergija v Siege of Power odlična in naravna, zato se bomo najprej osredotočili na inštrumentaliste.

Odlična sinergija se sliši že v prvih notah otvoritvenega singla Force Fed Fear, s katerim so na medmrežju poslušalce dražili že pred izidom plate. Masten kitarski zvok, hrumeč bas in tankovsko rušilni bobni, ki že po nekaj taktih udrihajo v vodilnem beatu plošče, ki se klanja enim in edinim Slayer. Vse skupaj zelo hitro zleze pod kožo, ker so strukture enostavne, zapomnljive in tudi precej predvidljive, kar v tem primeru ni tako slabo. Tako imena samih članov kot njihove obsežne diskografije dajejo vedeti, da ne bomo poslušali nekakšnega prelomnega death metala, ki v maniri zasedbe Death in njej podobnih bendov prestopa meje žanra. Tole je pač death metal, ki bolj starošolsko ne more zveneti in je namenjen peklenskemu headbanganju. Občutek, ki ga nudi prvi komad, se ne spreminja do skladbe Scavengers, v kateri bend rahlo upočasni tempo, nato pa ga res upočasni z death doomovsko zvenečima komadoma Ghosts of Humanity in As the World Crumbles, kjer je vpliv Bolt Thrower in Gorefest resnično očiten.

Nato se na kratko spet ozrejo k Slayer, potem pa nastopi zelo izstopajoč komad Deeper Wounds, ki je zelo melodičen, ritmično pa spominja na black metal v stilu poznejših Bathory. Zelo zanimiv je pankovsko poskočen poklon zasedbam Discharge in Motörhead ter seveda Venom v pesmih The Devil's Grasp in No Salvation. Konec albuma je temačen poklon death doomu, ki ploščo zaključi v res mračni maniri – gre za naslovno pesem albuma This Is Tomorrow, v kateri je jasno, da nas v prihodnosti čakata zgolj smrt in uničenje.

Vse to okrona distinktivni vokal Chrisa Reiferta, sicer bobnarja in vokalista kultnih Autopsy, katerih zadnjo ploščo smo nedavno predstavili v Tolpi bumov. V primerjavi z delom v Autopsy si Reifert tu privošči precej bolj raznolike, a še vedno zelo bolne vokalne linije, ki posameznim skladbam dajejo lastne identitete. Vsekakor je njegov najboljši doprinos v zadnjem, naslovnem komadu, sploh čisto na koncu, ko se zadere »this is tomorrow«.

Album je vsekakor zelo dober poklon starošolskemu death metalu. Je razgiban, zelo poslušljiv, čeprav mestoma malce monoton, kar povzroči predvsem prevladujoči hiter bobnarski ritem, ki bi ga lahko Bob Bagchus večkrat zamenjal za kak d-beat ali pa popestril s kakšnimi prehodi. Je pa treba ceniti na trenutke očitno nihanje ritma, kar je seveda takrat, ko se zdi, da ljudje poslušajo ekstremno glasbo samo zato, da se prepirajo, kdo je točnejši pri igranju in kdo je oh in sploh virtuoz svojega inštrumenta, drzno in, iskreno rečeno, tudi precej zaželeno, ker daje občutek pristnosti in predvsem organskosti. Podajte se v mračno napoved prihodnosti v obliki albuma This Is Tomorrow zasedbe Siege of Power.