samozaložba, 2024

Zimski solsticij prinaša triumf svetlobe nad temo. Američana Skagos si za izid novega, povratnega albuma Chariot Sun Blazing ne bi mogla zamisliti boljšega datuma, kot je 21. december. Naslov plošče sam pove dovolj, še več pa sporoča opis benda na platformi Bandcamp, ki pravi, da je »Skagos oltar življenja, oblikovan z živimi rokami, voden z živim umom, v svetu, ki je mrtev, toda vedno sanjajoč«.

Kakšna imenitna vrnitev je plošča Chariot Sun Blazing. Najlepše presenečenje, ki smo ga lahko našli pod novoletno jelko obskurnih izdelkov. Mislili smo namreč, da je projekt Skagos v večnem mirovanju. Oba akterja sta aktivna v drugih projektih, toda tudi drugi projekti trenutno mirujejo, zato smo menili, da je kreativno udejstvovanje glasbenikov Raya Hawesa in Isaaca Symondsa zaključeno. Še zmeraj se živo spomnimo, kako smo čakali na bendovo predhodno ploščo Anarchic, ki smo ji leta 2013 namenili tudi recenzijo. Takrat sta nas Skagos trpinčila s skoraj enim letom čakanja. Plošča je kapljala po kosih, glasbenika sta jo razdelila na tri dele in vsak del izdala posebej. 

Danes, desetletje pozneje, sta nas obdarila z izjemno dodelano ploščo, ki še vedno uteleša srčiko kaskadskega odvoda black metala. Potrjuje dejstvo, da Skagos veljata za enega najboljših in najbolj prvinskih kaskadskih blackmetalskih bendov, ki se je s prvencem Ást leta 2009 v zgodbi vzpostavil kot osnova za razumevanje tega žanra. Pri analizi aktualne plošče ne moremo obiti nostalgije, ki jo čutimo med poslušanjem, zato se bomo z mislimi večkrat vrnili k predhodnicam in h gibanju, ki se je razcvetelo v sredini prvega desetletja tega tisočletja.

Sedem skladb zveni sveže in izvirno, hkrati pa komadi prenašajo tudi esenco tradicionalnega atmosferičnega black metala, ki riše hribovite krajine, prekrite z iglastimi gozdovi, v katere se nežno zaletavajo oblaki. Kaskadski black metal se je razrasel iz pankurskih korenin, a so te korenine zvezane s politično držo, ki je družbenokritična in v osrčje potiska filozofijo naravovarstva. Gibanje zaznamuje še etika naredi sam, del česar je v primeru projekta Skagos tudi izid plošče v samozaložbi. Ta poteza je plemenita, toda za nas na drugi strani luže zaradi višine poštnine kar grenka. Chariot Sun Blazing je omejena naklada, v prodaji je 300 kosov, toda verjamemo, da bo doživela še izdajo za evropski trg.

Novi material najbolj spominja na eno od treh skladb iz leta 2010, ko sta Skagos podelila split ploščo s še eno eminenco ameriškega black metala, solo projektom Panopticon. Ključna razlika je prisotnost godal, ki ustvarijo zmagoslavne himne, prepletene z besnimi blast beati in usodnim kričanjem. Tokrat se dvojec v kompozicijah ne osredotoča toliko na repeticijo, temveč slišimo bolj dinamičen black metal z raznolikimi prijemi, ki se gibljejo od black metala do mirnejših folk delov. Skagos se z vsako ploščo malo spremenita, a vedno vzdržujeta značilnosti, ki nam jasno sporočajo, da gre za ustvarjanje istih dveh talentov. 

Chariot Sun Blazing je izstopajoč album predvsem zaradi sožitja med dvojcem in godalnim kvartetom Quatuor Esca ter sodelovanja z Maude Lussier s francoskim rogom in Wagnerjevo tubo. Čeprav je nova, tretja plošča dvojca zelo dodelan izdelek, menimo, da je drugi, album Anarchic dosegel vrhunec kaskadskega black metala. To ne pomeni, da je najnovejši material slabši – kitarski rifi so na novem albumu denimo bistveno bolj dodelani in učinkoviti – temveč le, da sta si glasbenika za prehodnico dovolila več drznosti in žanrske razgibanosti. S Chariot Sun Blazing se vračata k svojim začetkom, skladbe so besne, polne triumfalnih rifaž in spomnijo na občutke, ki so nas prevzeli ob srečanju z bendovim prvencem Ást.

Plošče v minulem letu nismo uspeli obravnavati. Izšla je tik pred njegovim iztekom in se zato ni uvrstila na skoraj nobeno lestvico najbolj izstopajočih lanskih albumov, četudi je, iskreno rečeno, to plošča, ki bo presegla vse lestvice leta 2024. Chariot Sun Blazing je plošča, ki pokaže, da je kaskadski black metal še pri življenju in da dvojec iz Olympie še lahko ustvari ploščo, ki bo zaznamovala žanr. Skagos sta pripravila fenomenalen album, poln močnih čustev in nabit s pozitivno energijo in sporočilom. Občutke o zmagoslavju svetlobe in sonca morebiti najbolje opiše naslov skladbe z njunega prvenca: »Noč, ki se konča, kot se končajo vse noči, ko vzide sonce«.