Planet Mu, 2023

Težko si je zamisliti kogarkoli, ki bi na razvoj modernih glasbenih izrazij vplival bolj kot ljudstvo Črnega Atlantika, potomstvo z afriške celine iztrganega prebivalstva, ki ga je pohlep trgovcev čez ocean raznesel kamorkoli, kjer je pač vzniknila potreba po poceni in pogrešljivi delovni sili. Raznolike kulture rodne celine so se v novem okolju zlile v skupno družbeno telo, ki še danes, po skoraj petih stoletjih brezmilostnega izkoriščanja kljubuje v svetu, v katerem biti temne polti kljub načelni enakopravnosti pred zakonom prepogosto pomeni trpljenje prikrajšanosti, manjvrednosti in sistemskega nasilja. V tej paralelni realnosti Črnega naroda je univerzalni jezik glasbe postal vezivno tkivo skupnosti in vase vpijal različna glasbena izrazja afriške celine, staroselskih ljudstev Amerik in evropskih priseljencev ter se prilagajal različnim glasbilom in tehnologijam, ki so bila na razpolago.

S tem splošnim uvodnim lokom se približamo nekaterim pomembnim izhodiščem, ki vodijo avtorja glasbe v dotični Tolpi bumov, DeForresta Browna Jr., pri razvijanju teoretične podlage, iz katere v večji ali manjši meri izrašča tudi njegov glasbeni opus. Najnovejši album Techxodus je nekakšna svojstvena manifestacija téme njegove spomladi izdane knjige Assembling a Black Counter Culture, v kateri izrisuje široko mrežo povezav, dogodkov in vplivov, ki so botrovali tako zgodnjemu razvoju techna kot tudi nekaterih drugih glasbenih zvrsti v Združenih državah. Pojasnjuje, da se je techno moral zgoditi v afroameriški skupnosti industrializiranih zveznih držav in da se je v zametkih razvijal, še preden ga je bellevilski trojček lansiral v širni svet.

Pod površinsko zgodbo o odvečnih delavcih z juga ZDA, ki so po masovnem migriranju na sever v nehumanemu hladu avtomobilskih tovarn pesem iz bombaževih polj zamenjali s štancanjem proizvodnih linij, se je odvila zgodba o osvobajajočem spajdašenju s podobno odvečnim modelom glasbene opreme. Z Rolandovimi mašinami je naenkrat lahko vsakdo po mili volji in neodvisno od zahtev in omejitev glasbene industrije upravljal z navidezno zasedbo in kopico inštrumentov. V Detroitu, srcu ameriške avtomobilistične industrije, ki je takrat že pešalo po poti svojega propada, so pričenjale vznikati vizije nekih utopičnih prihodnosti.

DeForrest Brown je do izraza »techno« prišel preko knjige The Third Wave, tako kot dobro desetletje pred njim Juan Atkins, ki naj bi bil tudi zaslužen, da se je izraz prilepil na to novonastajajočo zvrst glasbe. Čeprav se napovedani tretji val družbenih sprememb ob prihodu informacijske dobe ni izšel tako, kot je optimistično špekuliral pisec knjige, je ideja o tehnologiji kot polju, ki omogoča osvobajanje, ustvarjanje novih družbenih razmerij in načinov artikulacije občutij skozi umetnost, ostala v ozadju zavesti ustvarjalcev in vplivala na estetiko in narativo afrofuturizma. Za Črni narod, pravi Brown, ki sicer živi na ozemlju Amerike, a mu ne pripada država, še manj pa blišč ameriških sanj, je polje tehnologije torej nujno sredstvo njene transformacije. Za detroitske pionirje techna je bilo oblikovanje zvokov prihodnosti resno početje. Slutili so potenciale za prevetritev razmerij moči v glasbeni industriji in za vzpostavitev skupnostnih vezi, z imaginarijem, skozi katerega so se vile sile kolektivnih travm, njihova navidez militantna drža pa je opominjala, da se boj za državljanske pravice še zdaleč ni končal. Nič čudnega, da so ob prvih stikih z evropsko klubsko kulturo ostali zaprepadeni spričo brezglavo ekstatičnega hedonizma.

V premislek in v opomin, kam je zapeljala elektronska scena, je pred leti nastala kampanja Make Techno Black Again, v kateri je sodeloval tudi avtor albuma Tolpe bumov, ki je tezo sprva zagovarjal le z besedami in teorijo, kmalu pa mu ni preostalo drugega, kot da jo udejani tudi v praksi. Odtlej je Brown pod umetniškim imenom Speaker Music razvil svojevrsten glasbeni izraz, ki se bolj kot na ritmično repetitivnost techna naslanja na svobodno igranje jazzovskih bobnarjev, po izboru zvočil in registrov, ki jih ti polnijo, pa v veliki meri izhaja iz strukture črnskih koračniških godb ameriškega Juga. Ponekod atmosfero pesmi barvajo elementi konkretne glasbe, ki včasih izhajajo iz razpoznavnih kontekstov, včasih pa so grobo preobraženi v odtenke občutij. Pesmi pogosto spremljajo verzi poezije in nagovorov.

Predhodni dolgometražec Black Nationalist Sonic Weaponry, ustvarjen na vrhuncu protestnega gibanja Black Lives Matters, je prevevalo boleče napeto vzdušje gneva, frustracije, kakofonije uličnih konfrontacij in glasov množice. Problematika policijskega nasilja se je umaknila z naslovnic in čustveni naboj kolektivnega telesa je ostal brez razrešitve, ki bi omehčala zvočne kulise in pustila skoznje prosevati svetlobo. Ogorčeni klici množice se na albumu Techxodus preobrazijo v borbene napeve. Visoke sintovske linije ostro sevajo nad praznino srednjega registra, medtem ko v nižinah odzvanjajo razdrobljeni udarci tolkal, ki ohlapno sledijo tempu, ne da bi se lovili v repetitivne zanke. Njihov zvok spominja na zvočno paleto bobnarskega seta glomaznih razsežnosti, za kar še izdatno poskrbi prostorsko zelo široko razporejen zvok. Sikanje in zbadanje činelic zarezuje iskreče vzorce skozi praznino. Ponekod slišimo linije saksofona, ki so zabrisane, in linije rezkega zvoka ali pa je ta v skrajni timestrech maniri teksturno deformiran. Naslovi skladb dajejo slutiti, da se idejna snov albuma giblje v sferah fikcijskih prihodnostih, vendar nas njegova glasba navdaja s hladno slutnjo, da utopija ni med končnimi stanji razvoja sedanjosti, če vanjo ne posežemo sami. 

DeForrest Brown Jr. s svojim glasbenim aliasom Speaker Music eksperimentira z ustvarjanjem črnske glasbe, ki zveni tehnološka in ne le ustvarjena s pomočjo tehnologije. Techno naj ne bo sredstvo za eskapizem pred vsakdanom, Techno naj bo kažipot za Eksodus v prihodnost.