Rough Trade, 2022

V eter Radia Študent se po dveh letih vrača skupina Special Interest z novo ploščo in novim zagonom. Neworleanška zasedba je pred dvema letoma v podtalju pank scene vzbudila veliko zanimanja z albumom The Passion Of, svojo strast do družbenega komentiranja in glasbenega eksperimentiranja pa nadaljuje na novi plati Endure. V tem preteklem času ljubezen do no wave elementov nikakor ni zamrla, razširila se je v vključevanje house in drugih momentov plesne glasbe. Novo ploščo prežemajo in njeni zvočni ostrini in družbeni kritiki dodajajo zabaven, plesen in skoraj ironičen pridih. 

Od začetka do konca spremlja album namerna disonanca številnih plasti. Klaviatura igra eno, vokali spet drugo, tolkala pa skoraj namerno delujejo v nasprotju z vsemi sempli. Ta element no wave smeri iz 70. let prepredajo Cassianijeve bas melodije, ki povezujejo razslojenost z elektronskimi podlagami. K tej nasičenosti zvoka močno prispevajo vokali Alli Logout, ki se v svojem nastopu bolj kot kadarkoli prej sprosti. Od hrapavega, praskajočega dretja do zasanjanih nežnih popevov in spoken word poezije se kopičijo besede skoraj do točke nerazumljivosti.

Najboljši del albuma pa so za vsakega ljubitelja simbolizma in metafor ravno besedila. Prepredena z referencami na druge smeri umetnosti in ustvarjalce kot nabita puška grozijo vsem krivicam, ki stopijo na pot tej skupini. Bes zaradi gentrifikacije domačega mesta, rasizma, diskriminacije drugače spolno usmerjenih in vsesplošne brezbrižnosti ljudi se pretaka skozi celoten album. Čeprav skupina s pesmijo Midnight Legend zaide v bolj popovske vode kot poprej, pa se tudi v teh melodijah skrivajo temačni trenutki ravno v besedilih.

Predvsem druga polovica albuma tematizira idejo nasilja kot edine rešitve, ki bi dejansko kaj spremenila. Smo prišli tako daleč, da je nasilje edina možna rešitev? V svojih idejah hitro spomnijo na Ghaisa Guevaro ali Soul Glo, vprašanja pa nikakor ne jemljejo zlahka, nagovarjajo problematičnost in posledice tovrstnih odločitev. Pesmi My Displeasure, Impulse Control in Concerning Peace si sledijo kot trilogija, v kateri glasbeniki pripovedujejo o povodih bližajoče se vojne in katastrofe. Sledi izjemna poteza – vstavijo ambientalnejši komad, ki ponudi premor za premislek. Poslušalcu dajo čas, da premelje povedano, hkrati pa pesem napove vzdušje zaključnega komada na albumu. 

Besedila in atmosfera glasbe so v nekakšni manični povezanosti, večplastnost samega zvoka pogosto prispeva k izpostavljanju razslojenosti družbe. Glasba, vokali in besedila so tako vsak v svojem kotu, vsak element je samostojen in hkrati del celote. Vendarle pa ta avtonomnost posameznih delov kompozicije hodi po tanki britvi. Hitro se zgodi, da je razlika v lestvicah ušesu preveč očitna in moteča. Artsy refreni z vijugastimi vokali ne dosežejo hitro svojih umetniških ciljev in raje postanejo nadležni. 

Glede na to, katere ideje poudarjajo, pa sta rahla nadležnost in občasna nepriljudnost bržkone popolnoma namerni. Poudarjajo izogibanje žanrskim opredelitvam, ostajanju znotraj okvirov, pri čemer je imel no wave nanje močan vpliv. Čudne disonance in vpletanje diska in free jazza v pank album je namerno orodje za kritiziranje puhloglavosti in bede. Special Interest petdeset let kasneje to usmerjajo v politiko, družbo in posameznika. Svobodno in voljno ustvarjajo razvpito umetnost, v kateri pop in ambientalnejše primesi izpopolnjujejo album, namesto da bi ga uničevale.

Ustvarjalci od začetka kažejo željo po razblinjanju žanra, njihova glasba ne sodi nikamor in je hkrati povsod. Kaže razmak med novo in staro generacijo. Včasih je bil žanr glasbe, filmov in knjig, ki si jih vsrkal, predalček, v katerega si prostovoljno stopil. Osebna identiteta je bila grajena na podlagi umetnosti, v kateri uživaš, meje pa so bile toge. Bend izkaže več strpnosti mlajših generacij, ki se je deloma zagotovo ustvarila tudi kot posledica tehnološkega napredka. Elektronika zato v ideji njihove glasbe deluje skoraj kot povezovalni člen med novim in starim. Z rušenjem konvencij znotraj žanra, kot tudi pojma samega, si Special Interest z albumom Endure ne prizadevajo za svobodo, temveč za revolucijo.