Trije bendi, dve izdaji, ful svinjarije. Pripravite se na poln krožnik ogabnega death metala vrhunske kvalitete! V Tolpi bumov recenziramo dve izdaji in poslušamo tri bende, ki so v samem vrhu podzemne scene. Najprej se bomo posvetili split izdaji med Spectral Voice in Undergang, nato pa EP-ju benda Innumerable Forms, ki nosi naslov The Fall Down.

Spectral Voice / Undergang: Split (Dark Descent Records/Extremely Rotten Productions, 2023)

Vsako leto se v death metal podzemlju bije bitka najboljšega albuma leta, ampak istočasno se išče še ena trofeja. To je najboljši split leta. Mirno lahko rečemo, da je ta igra končana. Kljub temu da imamo pred seboj še za dobrega pol leta metalskih izdaj, nas verjetno ne bo nič navdušilo tako kot pričujoči split. Za takšno navdušenje so poskrbeli predvsem Spectral Voice, ameriški bend, ki je bil lokomotiva trenda death doom odvoda težkometalnega žanra. Marsikdo jih je želel kopirati, a nikomur ni uspelo narediti česa boljšega od izvirnika. Ne smemo pa pri tem delati krivice enemu najboljših danskih bendov, in to so brez dvoma Undergang. Vsak od bendov ima drugačen pristop do death metala, druži pa ju prijateljstvo in skupna misija, da na vinil dajo najbolj ogaben death metal, ki ga svet premore.

O Spectral Voice smo na Radiu Študent pisali že večkrat, zato se ne bomo ponavljali in znova analizirali vpliva, ki ga ima ta bend, temveč se bomo posvetili skladbi, ki jo najdemo na plošči. Žal je na ta split uvrščena zgolj ena skladba Spectral Voice, traja pa trinajst minut. Na njej slišimo vse, kar od njih pričakujemo. Res mojstrsko ustvarjajo nelagodno vzdušje in stopnjujejo napetost, ki eksplodira v brzinski death metal. Bend je najbolj učinkovit v počasnih delih in to ni skrivnost. Kot vedno si vzame čas, da zgradi srhljivo in groteskno zvočno podobo, ki pa je ne ruši s kompleksnostjo ali prisilnim iskanjem elementa zanimivega. Ključ je monotonija in kitarske rifaže, ki niso pretirano melodične. 

Pri Spectral Voice gre za izjemno izkušnjo poslušanja vrhunskega death metala, a se moramo tokrat žal zadovoljiti le z eno skladbo in kratko prisotnostjo na tem splitu. Če smo iskreni, smo letos pričakovali novo ploščo tega benda, nekaj se je namreč o tem šušljalo v zakulisju podzemne scene. No, morda pa nas še presenetijo.

Na drugi strani plošče stojijo Undergang, neustavljiva sila danske death metal scene. Na splitu so tri skladbe, narejene s preverjeno formulo razgibanega, nemarnega death metala. Tudi tokrat nas zabavajo z izjemnimi rifažami, pri čemer se ogibajo preveč dinamičnih melodij. Melodije so osnovane predvsem na nizkih tonih, a tu in tam vseeno slišimo kakšno izraziteje melodično pasažo. Pristop Underganga je bolj razgiban in zato tudi mnogim bolj privlačen za poslušanje v primerjavi z njihovimi somišljeniki na drugi strani plošče. A gre v resnici za dva različna koncepta, cilj pa je isti – ponuditi najbolj ogaben death metal. V tej recenziji ne želimo primerjati teh dveh bendov prav zato, ker se njun pristop popolnoma razlikuje, oba pa nalogo opravita vrhunsko. Undergang so bolj dinamični in imajo prefinjen občutek za kompozicije. Skozi tri skladbe ponudijo kar nekaj različnih prijemov death metala, predvsem pa dominirajo bolj poskočni ritmi, tipični za skandinavsko šolo. Ena najboljših vrlin tega benda je nekolikšen premik iz siceršnjih okvirov. Res je, da ne igrajo vedno hitro, a ko zaidejo v bolj počasne vode, ustvarijo sijajno dozo morbidnega death dooma, povrh vsega pa nas vedno nagradijo še z izvirnimi melanholičnimi melodijami.

Innumerable Forms: The Fall Down (Iron Lung Records, 2023)

Nadaljujemo še z eno deathmetalsko poslastico. Američani Innumerable Forms so nas presenetili z nedavno izdanim kratkometražcem The Fall Down, ki je izšel pri ameriški založbi Iron Lung Records. Na EP-ju so tri death doom skladbe, ki se sramežljivo spogledujejo s pogrebnim doomom. Prva stvar, ki nas je navdušila ob poslušanju te izdaje, je njen zven, slišati je namreč malo bolj umazano kot njihova prejšnja plošča Philosophical Collapse. Iskreno nas je predhodnica razočarala, imela je prečisto produkcijo in preobilico virtuoznih trikov na kitarah.

Tokrat nam Innumerable Forms ponudijo bolj enostavne kitarske prijeme, ideje kitarske pretencioznosti pa so, kot kaže, migrirale na projekt kitarista Justina DeToreja, imenovanega Dream Unending. Ne glede na to smo še vedno priča zelo dovršenim kitarskim rifažam s prijetno dozo melodij, ki so melanholične, epske in na trenutke fatalistične. Bend nas zapelje v najbolj depresivne nianse doom žanra, a nas tudi nasilno predrami, ko se tempo dvigne. 

Skratka, gre za odličen EP in pozitivno presenečenje, trije komadi pa delujejo vrhunsko. Vseeno si moramo priznati, da je bil njihov prvenec Punishment in Flesh perfekten, pogrešamo njihov stari pristop k produkciji, pri kateri so stremeli k bolj umazanemu, jamskemu zvoku. Vseeno moramo v zakup vzeti dejstvo, da je bend zelo napredoval, kar zadeva tehnično plat, tako da razumemo, zakaj so se odločili za novi material žrtvovati brutalnost ogabne produkcije in postavili v ospredje kitarske spretnosti.