Celinka, 2013

Naj za uvod v nocojšnjo Tolpo bumov citiram Warrena Ellisa, ki je eno od skladb Alice Coltrane pokomentiral s temi besedami »harfe nimam posebno rad, ampak kdorkoli zna inštrument, ki ga nimaš posebno rad uporabiti tako, da se sliši odlično, ta zares ve kaj počne.« Nova domača zasedba The Puzzled sicer ne uporablja harfe, bi pa Ellisovo misel lahko parafraziral kar skozi prizmo izraza, ki ga slišimo na njenem pravkar založenem prvencu 'Bad Times for Bedtime Stories'. Če mi album ne bi bil dodeljen v recenzijo, bi ga zato ker mi izraz ni blizu, iz predvajalnika verjetno vzel že po uvodni skladbi. Ker pa se spodobi, da album, ki ga recenziraš vendarle poslušaš v celoti, sem vztrajal in ga iz skladbe v skladbo tudi vse bolj cenil. Mimogrede, Warren Ellis se v uvodu te recenzije ni znašel povsem po naključju; cinematična atmosferičnost s kakršno The Puzzled obarvajo nekaj svojih skladb namreč močno spomni na glasbo, ki sta jo Ellis in Nick Cave napisala za film. Morda še bolj očitna referenca pa je vokalna interpretacija, ki tako po barvi glasu kot po pol zapetem in pol pripovednem stilu hipoma spomni na Cavea.

No, pripombo o nekompatibilnosti recenzentovega okusa z izrazom, ki ga najdete na albumu 'Bad Times for Bedtime Stories' je treba vzeti nekoliko z rezervo. Sedaj štiričlanska zasedba The Puzzled se namreč nasloni na izročila precej različnih muzik, od alter rocka in cinematične glasbe do fusiona in etna. Je pa hkrati res, da se ti vplivi vsaj na posluh precej lahkotno pretopijo v poenoteno in precej samosvojo glasbeno govorico. Bližnje sorodnosti bi sicer lahko našli v zasedbah, v katerih smo tri sodelujoče glasbenike dobro spoznali že v preteklosti. Šef zasedba in avtor sklad ter besedil je Tibor Mihelič Syed, najbolj znan kot bas kitarist v zasedbah Katalena in Miusow Quartet. V razširjeni zasedbi Katalene smo že spoznali tudi harmonikarja Marka Brdnika. Bobnarja Marka Lasiča v Kombu Zlatka Kavčiča in nazadnje v zasedbi Trus!. Kot zadnji pa se jim je pridružil še kitarist Mario Babojelič, ki pa pri snemanju plošče ni sodeloval. Vsaj prvi trije so torej glasbeniki katerih reference govorijo same zase, kljub nekaterim podobnostim, pa ustvarjanje za vse tri pomeni opazen odmik od smernic, ki jih gojijo v svojih drugih zasedbah. Morda se še najbolj približajo izvirnosti in igrivosti Katalene, je pa hkrati ta v primeru zasedbe The Puzzled vsaj na prvi posluh nekoliko zahtevnejša. 

Če je žanrsko poreklo plošče 'Bad Times for Bedtime Stories' postavljeno v poenoten izraz, pa drugačno podobo ponudi razpoloženjska paleta. Na prvi posluh se sicer pojavi precej mračnjaški, ali pa vsaj resen vtis, toda približno polovico časa iz glasbe odmevajo tudi svetlejši, duhoviti in celo humorni motivi. Poslušalec takrat skozi igrivost dobi neposreden občutek, da se glasbeniki v skupnem muziciranju zelo zabavajo, kar je gotovo ena prijetnejših prednosti albuma. Žal pa tam kjer glasba ubere bolj melanholično razpoloženje, to uživanje v skupinski igri do poslušalca pride bolj po ovinkih. Povedano drugače, pojavi se vtis, da se člani benda znajdejo v nekakšni skupinski glasbeni samoterapiji, medtem ko poslušalec, če se poslušanja ne loti ravno analitično, precej težko zadrži koncentracijo. No, ob osredotočenosti postane jasno, da gre za vrhunske glasbenike, kar se v najlepši podobi potrdi takrat, ko se razmeroma kompleksnih struktur skladb lotijo na lahkoten, nepretenciozen način. Besedila imajo dramatičen, skoraj šansonski predznak, kar verjetno lahko pripišemo tudi Miheličevemu sodelovanju z gledališčniki. Tudi tam kjer besedil ni, dramatičen lok, ali pa kar narativ, zraste iz spretnega, elegantnega poigravanja z razpoloženji in motivi. Zdi se, da je album najprej namenjen nekoliko zahtevnejši publiki, bodo pa, (vsaj) v tistih duhovitejših trenutkih, na svoj račun prišli tudi tisti manj dramsko razpoloženi poslušalci.