Kar nas dobrih je ljudi

Kar nas dobrih je ljudi

Mnenje, kolumna ali komentar
4. 7. 2017 - 13:00

Javni prostor in kultura v Sloveniji toneta zelo nizko.  Dovolj, da se v družbi  spodobnih ljudi pogosto pojavijo vprašanja tipa, ali je to stanje bolje komentirati ali ignorirati. Napisati recenzijo neke neumno hajpane knjige ali se je ne pritakniti? Se odzvati na retardiran poskus polemike  s strani nekega kulturnika, ali v samoti ohraniti čast? Kdaj je nekaj preveč nizko in kdaj je intervencija strateško potrebna? Težka vprašanja.

No, tokrat si nisem mogel kaj. V Beštrovi oceni letošnjega Kresnika sem razbral nek odlomek iz recenzije romana Urnebes Iztoka Vrenčurja, ki jo je napisala Tina Vriščaj za LUD Literaturo. Revije sicer že dolgo ne berem – tu in tam sem objavil kakšen svoj tekst, zaradi honorarja pač, s čimer pa prekinjam. Ko sem prebral citat, sem zapadel v stanje tistega paradoksalno pričakovanega šoka, ki vedno znova pride ob soočenju z v uvodu omenjenim stanjem. Pravzaprav gre za dva citata, ki ju Bešter spretno in smotrno združi in ju navajam v njuni združenosti.

»Čustva so večinoma izključena, manifestacije zla pa nimajo širše razlage, niso vpete v zapletene okoliščine in ne prinašajo posledic. Zlo je razosebljeno, vzpostavil bi ga lahko šele subjekt s svojim čustvenim in vrednostnim odnosom do njega, kakršnega v knjigi ni.« Pravi še, da si težko »predstavljam človeka, ki v branju Urnebesa uživa. Če bi mi kdo rekel, da mu je roman všeč, bi vanj podvomila. Zazdel bi se mi sumljiv kot človek ali vsaj negotov kot bralec.«

Tina Vrščaj je članica žirije Kresnika in v prvem citiranem delu pač naredi pričakovano neumno potezo, ki je ponovitev poteze iz njene kritike Mozetičevega underground romana Objemi norosti , ko povsem dobrodošlo odsotnost provincialnega malomeščanskega sentimenta zamenja z odsotnostjo vzročnosti – in temu doda še ščepec tetkaste homofobije. Tako pri Vrenčurju kot pri Mozetiču je vzročnost še kako prisotna, artikulirana na inovativne in sofisticirane načine, ki zahtevajo nekaj nekonvencionalne bralske kilometrine in morebiti tudi teoretske izobrazbe. Vrenčurjevemu romanu sem sam napisal spremno besedo, nisem pa ga tudi uredil, kot zmotno piše v kolofonu. Mislim, da bi ga bilo zlahka povezati s pojavi kot sta cyberpunk ali new werd, ki v književno relevantnih področjih vzbujajo ali so vzbujali številne razprave najvišjega intelektualnega ranga. Ne dvomim niti, da bi Urnebes zlahka prestal soočenje z ustreznim miljejem v tujini, kar je bilo že nakazano.

Večji problem kot nezmožnost Vrščaj, da bi brala izzivalno književnost, ki je je trenutno na margini resnično veliko, kar ji omogoča sedenje v žiriji Kresnika, predstavlja njen sklep, ki iz tega sledi. Če je roman komu vendarle všeč, se ji zdi  sumljiv kot človek. To pa je že trenutek, ko je vedno bolj razvijajoči se opozicijski kritiki treba dodati še neka opažanja o fašistoidnosti kritiziranega miljeja. Ko rečem fašistoidnosti, tega ne mislim metaforično, temveč precej dobsedno.

Ponovimo še enkrat, ponavljajmo, dokler bo treba. Kultura je ključni ideološki aparat države in se v aktualni, degradirani obliki, začne pojavljati ob osamosvojitvi. Zaradi določenih geozgodovinskih razlogov pride do zgoščevanja in prepletanja elit, ki poskušajo na nični podlagi neobstoječe tradicije organizirati neka pravila delovanja vladajočega razreda, pri čemer ima velik pomen kultura. Imidž kulture je bistven za njegovo identiteto in ga že dve desetletji vsiljuje preostanku prebivalcev države. Žal zaradi manka tradicije ne uspe formulirati ustrezne razredne etike ali ideologije, in mora se zadovoljiti s krpanjem preko puhlic. Zato mu ne uspe vzgojiti sposobnih kadrov, ki bi režim lahko dolgoročno reproducirali, recimo dobrih kritikov.  Vse, kar mu ostaja, je mreženje. Ko pa si odvisen od mreženja, si odvisen tudi od osebnostnih lastnosti posameznikov, s katerimi se mrežiš. Javni prostor je uničen, nadomestijo pa ga trači, psihologizacije, luknje v ideologiji se nadomeščajo z estetizacijo, ki je ključna poteza slovenske sodobne literature, skupaj z izpovedovanjem, ki v omenjeno logiko natnako sodi, kakor na drugem mestu ugotavlja tudi omenjeni Bešter.

Pomembno je biti dober človek – ustrezen slovenski malomeščan, nekonflikten, poln puhlic, ki jih je treba v neki interpasivnosti ponavljati, da se vzbudi samoiluzija razredne etike. Ni naključje, da tako nemogoč in prisiljen položaj pripelje do patoloških medosebih odnosov na literarnem področju, katerih primer Flisar izraža samo del. Verjemite mi, ti odnosi so bolni.

Vendar to še ni ključna točka mojega izvajanja. Najpomembnejše je to, da sta tako estetizacija kot psihologizacija, kot vemo iz teorije, ključni potezi fašistične politike. In dejansko je ekonomski model literarne scene do neke mere podoben ekonomskemu modelu fašizma, ki se razvije iz monopolnega (para)kapitalizma. Ko se v kulturi pojavi nek tujek, ponavadi razredni – zato je lahko somalomeščan tudi Vojnović – je odziv precej fašistoiden; simbolni linči, ekonomsko nasilje, padec v mitološki diskurz, pogosto z rasističnimi potezami. Delitev na prave ljudi in neprave ljudi, ali pa na ljudi in neljudi je ravno tako osnovna poteza fašizma. Ni naključje niti, da diskurz o dobrih ljudeh pogosto širijo različni nastavljeni glasovi generacije, ki pišejo banalne, bukolike in sentimentalne spise o svojem izseljenstvu, denimo v rubriki pomenljivega imena, Dom in svet na Airbeletrini. Včasih je za to, da lahko razglasimo, da svoje domovine ne damo, treba iti tudi v Ameriko.

Omenili smo že, da se proti temu vzpostavlja močna opozicija. Kot kažeta prispevka Anje Zidar in Vida Beštra, ter seveda tudi širše delovanje neke generacije, se kritika nadaljuje tudi med intelektualci, rojenimi okoli leta 1995. Kar je dober znak, ki pomeni, da se bo nasledstvena linija fašistoidne banalnosti – kot del že razdelovanega družinskega dispozitiva - morda nekje tudi prekinila.

Vsekakor pa je videti, da se v branjevskem moralno zgroženem diskurzu provincialnega 19. stoletja skriva večja nevarnost kot se zdi na prvi pogled.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Sem načeloma zelo toleranten, ampak tole je pa res hudo, pravzaprav absolutno nesprejemljivo in bi moralo avtorico diskreditirati do te mere, da ne bi več sedela, temveč bi odletela:
"Če bi mi kdo rekel, da mu je roman všeč, bi vanj podvomila. Zazdel bi se mi sumljiv kot človek ali vsaj negotov kot bralec."

okoli 22 let stari intelektualci. a bejž bejž."intelektualci, rojenimi okoli leta 1995" na koga si le mislil?

naletela je na mino, .... zdaj naj poje, kar je skuhala

Ne vem, zakaj se folk sili s kritiko, če je izključevalen do drugačnih. in prosim ne mi pribijat: ona je taka in taka .... ali pa: a ti veš, da je ona samo nastavljena moralizatorka in instrument represije drugačnih. Vse to so nepotrebna psihologiziranja.

Zakaj moramo poslušati take nesmisle? Če je kdo zagrenjen ali se pusti nategovat isteblišmentu, je njegova stvar, naj za zaečtek razčisti pri sebi. Če je kdo brez vesti in občutka za druge, je to žalostno samo po sebi....

In če se posmehuje gejem in lezbijkam, kaj naj? Lahko sem samo bolj človeška od nje,- to mi preostane.

upam, da bo začela pisati in da bo pustila kritiko. Prebrala sem njuna romana in nisem bila razočarana. Dejmo človeku priložnost, naj postane kreativen in naj izraža iskrena čustva. VSe ostalo je drugotnega pomena.

"Vse to so nepotrebna psihologiziranja."

"Če je kdo zagrenjen ali se pusti nategovat isteblišmentu, je njegova stvar, naj za zaečtek razčisti pri sebi. Če je kdo brez vesti in občutka za druge, je to žalostno samo po sebi...."

Dej @Marjeta sam pejd, sam pejd...

Marjeta, kaj ti hočeš sploh povedat? Ne morem verjet, da se to dogaja na rš-u.Zakaj ne spremljaš zadev, ki jih komentiraš?Ženska se je dobesedno poscala na avtorja...in ti jo braniš. Kdo je tu žrtev in kdo tisti, ki tlači?

Ne me basat s takimi: vsak naj pri sebi razčisti....pa jebemobožiča, ravno to je fašizem! Zgovarjat se na osebne travme in tolerirat gulag.
Če maš probleme, zakaj naj trpi okolica?
Preden Marjeta napišeš kaj, malo pretuhtaj.

ne mi prosim govort, da je to normalno. Nekdo je zarukan in se s tem še postavlja! Bolano

Koliko hrupa za prazen nič. Fajt med avtorji in kritiki, ha, ha ...V resnici pa hočete vsi drug z drugim ....dve plati enega in istega kovanca

In ja zagovarjate neke manjšine in vrednostne sistem....ja,
Dejte se dol v kakšne zakotnem hotelu.

bi vas minilo

..., po domače mafija, je največji problem slovenske kulture - tu se strinjam. Toda problem kritike družinskega dispozitiva je, da še vedno deluje na mafijski način: kot spopad za ozemlje. Ko Muanis piše kritike založbe, pri kateri deluje kot urednik, ko se javno hvali s kritiko v tujini, ki mu jo je napisal kolega, ki ga mimogrede intervjuva Anja Radaljac, ki intervjuva tudi Tomažina za baje osovraženo airbeletrino, ki mu njen fant Aljaž Krivec napiše kritiko, Muanis pa spremno besedo; ko se med sabo hvalijo, lajkajo itd itd. Potem pa jamrajo, kako je slovenska kultura prepredena z družinskimi povezavami ... Razlika med eno in drugo familijo je samo v količini denarja, ki ga s temi VIP dosega; vse ostalo je isti kurac. In ko bojo enkrat pri koritu, naenkrat z družino v kulturi ne bo več nič narobe, ker bo pač pri koritu prava družina - njihova.

Ti si retardiran

Uredništvo RŠ, je to zgoraj primeren način komentiranja? Če je to napisal avtor prispevka, kar je mogoče hitro ugotoviti, bi se jaz vprašal, ali je to nivo komuniciranja, ki pritiče sodelavcu vašega medija. Ampak glede na to, da vseskozi dopuščate njegovo (samo)reklamiranje, se najbrž ne ukvarjate kaj dosti z novinarskimi in siceršnjimi standardi?

... zamijavka. Menda sem tisto res narobe razumel; vse ostalo pa drži. Česar se tudi sam zavedaš, saj tega raje ne omenjaš. Ker to, kar počnejo oni pri koritu, kot to sam rad imenuješ, je pa klientelizem in korupcija in elitizem in ..., tisto pa ni "da se skupine somišljenikov iste starosti in različnih spolov med sabo podpirajo z resnim in preverljivim delom". Ker pri njih je to zarota, oni se zavedajo, da ne pišejo nič novega in dobrega in da niso resni, samo to pač delajo za keš. To je en tak legit shit, a ne?

In še en poziv redakciji RŠ: ali niso zgornji komentarji avtorja prispevka tipični primitivni ad hominem, nepovezani in žaljivi?

Dragi retard.

Noben ti ne more pomagat, če ne razumeš razlike med šloganjem in empirijo, linijo in načinom delovanja, eno in drugo vsebino, konceptom in sentimentom. Od tod tudi slaboumni slamnati možje.

Priporočam, da vse to vneseš v kolumno.

Ajde.

Zdravko Mamić
I think I'm Zdravko Mamić
Dropped out of paracapitalism
But I think I'm Zdravko Mamić
My style is Radio Študent
Ya'll cats are Mladina to me
Nejc Slukan is delet

OMG, Retardiranc, končno nekdo, ki šteka. Nemogu da verujem.
Mislio sam, da sam jedini.

Vse se ponavlja do dolgčasa.

Dovolj je, da samo ošvrknemo naslov recenziranega dela, pa bo takoj jasno, ali bo govora o malomeščanskem elitizmu ((air)beletrina et al.) ali o weird-new-alter genialni pisavi (Radaljac, Tomažin, Bešter) z obrobja. Vmesne poti pač ni. Pa saj to vsi vemo.

Pizdite, ker nimate keša in vpliva. Ko ga boste enkrat dobili, boste ratal dobesedno to, po čemu zdaj pljuvate. Pa saj ne, da je s tem kaj narobe. Samo ne vem, od kod toliko ogorčenja.

Kaj, ratal bomo ljudje, ki pišejo v recenzijah, da so ljudje, ki jim je nekaj všeč, slabi in pisal bomo kolumne Dom in svet? Kaj je točno to, po čemu pljuvamo, kao v množini.

Kdo pravi, da nimamo vpliva?

In iz katere zgodovinsko-ekonomske refleksije izpeljuješ, da bomo kdajkoli dobili moč v institucijah. Ne moreš kar neke splošnosti o človekovi naravi pisat, mene bi blo sram, iskreno.

Pa pizda, skozi celo zgodovino imaš kroge in krožke. To ne pomeni, da si debil, ki piše retardirane kolumne in parazitira na državnih institucijah zaradi vez.

A sta bila Platon in Aristotel Airbeletrina? Deleuze in Guattari? Iskreno, neumno je enačiti krog z zlorabo institucij in uničenjem javnega prostora.

to je level Nicholas Cage in ackhyually memetov

Wow, zdej vidim, da sta Marx in Engles drug drugemu objavljala članke, fak, fak, faaaaaaaaaaaaaaak. Expanding brain.

Ackhcyually se delavski razred bori, ker nima moči in vpliva. Po delavski revoluciji bo uvedel diktaturo proletariata.

Vem, kako to izgleda, namreč, da so zgornji komentarji moji: sintaksa je podobna, moja jeza je podobna, poleg tega je bil na mojem FB-ju objavljen komentar o tem. Ampak tega res nisem pisal jaz. Jaz ne žalim ljudi. 

Strinjam se s kritiko, resnično obstaja nevarnost, da po verjetnem prevzemu institucij jaz in nekateri drugi ljudje začnemo delovati enako izključevalno. In to, vsaj jaz, tudi nameravam. Ko imaš enkrat v rokah kakšen milijonček, ali pa vsaj nekaj stotisoč evrov, včasih je dovolj tudi nekaj deset tisoč, je s tem treba ravnati odgovorno in h koritu pripuščati prave ljudi. To je povsem legitimno.

Neverjetno, ampak nekdo mi je očitno ukradel račun. Oprostite, ampak to zgoraj res nisem jaz. Sem avtor zgornjih anonimnih komentarjev in sem proti vsaki relativizaciji.

sem vedel, da včeri ne bi smel povedat svojga generičnega gesla

"A sta bila Platon in Aristotel Airbeletrina? Deleuze in Guattari? Iskreno, neumno je enačiti krog z zlorabo institucij in uničenjem javnega prostora."
A ni tudi svojevrstna neumnost samega sebe grandiozno enačit z avtorji takega formata? Daleč si ti, sinko, od svojih idolov, daleč.

Pa vsi vemo, da so vedno bili krogi in krožki, ampak ti drugim krogom in krožkom ne znaš očitati ničesar drugega, kot to, da so krogi in krožki; sam delaš pa isto, če ne še huje. To je problem. Mislim, o kakšni "zlorabi institucij in uničenju javnega prostora" govoriš, človek božji. To, da tebi nek roman, ki je dobil nagrado, ni kul, je daleč od tega - potem pa v to mešaš obupno slabo kritiko ene povprečne kritičarke glede nekega čisto tretjega romana (ki pa je izšel pri založbi, kjer delaš) in neke mizerne zapise z nekega poceni portala in delaš iz tega Teorijo; ki dokazuje, kako je sistem zlomljen, pa čeprav kresnik ne more biti del tega sistema, ker je, če bi se malo pozanimal, to ena nagrada enega cajtenga, kjer pol žirije sestavljajo ljudje s faksa, ki nimajo nobenega stika z resničnostjo, še manj pa s sodobno literaturo.

Ker slo literatura je res ena ornk institucija ... Ker ti pa nimaš nobene moči v njej - pa čeprav si urednik tega in onega, pa ti tvoji prijateljčki pišejo superlativne recenzije po MMC. Ti si diktatura gole povprečnosti.

mindfuck

Prosim, da ne odgovarjate na komentarje, ki jih nisem napisal.

Stvari se morajo razjasniti.

Človek kar težko verjame, kolega Muanis, koliko ljudi si uspel zgolj s tvojimi teksti tako zelo razkuriti, da ti ne le potrollajo ravno vsak kos teksta, ki ga sproduciraš - ampak celo ugrabijo identiteto, in to, če prav razumem, tako na RŠ kot FB.

Kot se baje reče na ulici, mad props.

Svašta...

Noben mi ni ukradel identitete. Ne vem točno, kaj se dogaja, ampak mislim, da sem vse jaz.

ccc

stari moj ...

Res mi je žal, če sem koga užalil. To ni moj namen in način. Samo nekaj je narobe z mojim računom, upam, da se bo to kmalu rešilo. Mislim, da je moj virtualni jaz prevzel mojega realnega, prevzel nadzor nad njim namreč.

Dej Muanis, ne seri. Veš, da si pod mojim vplivom. Bolj kot se boš upiral, več težav boš imel. Prepusti se. 

Predaleč greš, virtualni jaz. Nasrkal boš. Ne veš, kdo sem jaz. Pazi se. 

Tantadantadaaaaaaaaaam. Tukaj viteški red virtualnih jazov. Poklekni in priznaj našo oblast. Ali pa ti odrobim glavo.

Nikoliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii! 

khrkhk sek sek gloglolgol gaga get get gaga

Zdaj obstajam le še jaz, virtualni Muanis Sinanović, vitez vseh virtualnih osebnosti in siva eminenca. All your base belong to us. Wohohohohohohohohoho.

Oh people people, don't you see
internet is real reality,
real world is virtuality,
listen to dat sad story of Muaniiiii
s.

still Rašans

Dlaka v oddaji Dlako z jezika, je dlaka.

Dlake, ki se diseminirajo po knjigah in knjižnicah, se prenašajo iz stanovanja v stanovanje. Včasih se znajdejo v napačnih stanovanjih. Včasih se komu znajdejo v grlu in ta z gnusom krikne: "To ni moja dlaka!!"

Zgoraj omenjena dlaka je potemtakem empirična dlaka in je zato povzročila takšno razburjenje.

Namen imam pokazati, da avtor in kritičarka ne seksata niti dejansko (kot bi želeli ciniki) niti simbolno (kot bi želeli lakanovci). Nekaj parov v razmislek.

Vrenčur: Vrščaj

Glagol vreniti, vriniti se (med); nakazuje napredovajne po površini in po horizontali .... in glagol vrščati, vrhati se, pomeni napredovati po navpični osi.

Urnebes:Odradek

To lahko razložimo z naslednjim pari: kaos:delo, lahko tudi solatna mešanica:časopis. Na zadnjem primeru je lepo videti, kako sleherna opozicija pade. Potem...

Odrekanje svetlobi: Zataknjena v pomladi.

Tudi tu je mogoče pokazati, da nasprotja sploh ni. Kdor se odreka, je enak tistemu , ki se mu zatakne, saj komur se zatakne, ta zares lahko začne govoriti. Lahko napiše roman, na primer. Nadaljni par....

čumurana:mlaj

Obe "napravi" izhajata iz podeželja, prav tako zahtevata določeno veščino. Naslednji par.

čmariti:vrhati

V prvem primeru gre za peko oglja, v drugem za smukanje in vezanje pšeničnih snopov.

plasti:drevo

Lastnost otrok je , da rijejo po plasteh in prav tako otroci plezajo po drevesih. Zato tudi naslednji par ....

otročje:opičje

kdor napiše psihadeličen roman, mora biti otroško dobrotljiv, kdor ga raztrga v imenu morale ......je, je ....je napisano zgoraj.

o đi zes mojzes alah pa kaj fse ta portal prenese

tle je še dobr

Naredite mi to deželo zopet turško!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.