Moralnost proti politični korektnosti

Moralnost proti politični korektnosti

Mnenje, kolumna ali komentar
20. 12. 2016 - 13.00

Bilo je pred mnogimi meseci ... Pisal si lahko članke proti politični korektnosti, kritiziral migrantsko in identitetne politike. Pod tvoje članke so prihajale horde razjarjenih liberalcev in te obtoževale najgnusnejših zločinov in osebnostnih hib. V ljubljanskem intelektualnem podzemlju si pridobival pomemben status in nekateri so špekulirali, da boš najbrž postal desničar. To so bili zlati časi. Mogoče je bilo zelo hitro in zelo enostavno nakopičiti maso tako imenovanega simbolnega kapitala. Potem pa se je vse spremenilo ...

Najprej se je pojavil Žižek in kritiziral politično korektnost za sumljive medije. Potem so začeli proti politični korektnosti govoriti profesorji za katedri. Sledile so horde prej razjarjenih liberalcev in najbolj znani liberalni kolumnisti. Ni bilo mogoče več biti poseben. Kazalo je, da bo simbolni kapital šel v nič. Status enfanta terrible [onfon teribla], ki si ga morda postopoma dosegal, je poniknil. Upanje je pošlo. Nato se je zgodil Trump. Oziroma se ni zgodil. Vse je bilo že pripravljeno na prihod Trumpa, čeprav si si to zanikal, in premik liberalcev v kritiko politične korektnosti je bil logičen naslednji korak.

Vprašanje, ki sledi, je – kaj storiti? Kako si znova izboriti možnost provokacije in se oskrbeti z odtujenim simbolnim kapitalom? Morda se je to okence za zmeraj zaprlo. A če naj si odgovorimo, moramo najprej poskusiti poiskati vzroke za nastalo situacijo. Morda je smiselno iti v sledeči smeri ... Sodobna politika se odvija tako na ravni diskurza, besede kot tudi na ravni podobe. Že res, to nam je jasno. Kar pa besedo in podobo združuje v neko Stvar, ki je stvar spektakla, so nove tehnologije in novi mediji.

Reproducira se ogromna masa stvari, ki so hibridne besede-podobe. Politika je v veliki meri odzemljena od kakršnekoli zamisljive baze. Sicer je povezana s proizvodnimi odnosi, a brez možnosti poseganja vanje, vedno pogosteje pa tudi brez želje po tem poseganju. Politična sfera ni impotentna, temveč zelo potentna v svoji meri avtonomije v odnosu do proizvodnih odnosov. Smo v prehodnem stanju nesinhroniziranosti med politiko, javno utemeljeno na novi medijski tehnologiji, in proizvodnjo, ki v veliki meri še vedno temelji na človeškem delu. To seveda ne pomeni, da ena sfera ne vpliva na drugo, temveč da vpliv poteka predvsem v smeri politike, in sicer v obliki omenjenih besed-podob, medtem ko ima politika vedno manj učinka na produkcijo. S tega vidika je mogoče oceniti, da je trenuten strah pred fašistično nevarnostjo precenjen. Ni pravega pretvornika in pravega interesa, da bi se fašizem preselil iz nove v staro tehnologijo, iz postvarelih besed-podob med klasične stvari.

V sferi političnega obstaja amorfna masa, ki se mora pod novimi pogoji diferencirati drugače. Določeni elementi se opredeljujejo preko razlike do drugega in dogaja se drsenje. Od tod izvira neka shizofrenost. Velike tektonske plošče globalnega javnega mnenja trkajo druga ob drugo in se pri tem spreminjajo, združujejo, zamenjujejo svoje položaje. Ker je osnovna valuta arbitrarno določena razlika, čista razlika, ki prinaša glasove, se lahko hitro zgodi, da neka skupina spremeni svoje mnenje čez noč – in ga mora druga ravno zato tudi sama spremeniti – ter da se njuni poziciji zamenjata. Ti procesi pa se seveda vežejo na tradicionalne politične smeri in nikakor ne pomenijo njihovega izginotja.

Poglejmo: liberalna struja znotraj politične sfere nagovarja posameznika, levičarska množico, radikalno desničarska pa tako množico kot posameznika, a na določen demonski način, tako da posameznika zoži na ožino, ki jo napolnjuje z generičnimi besedami-podobami. Ker uspe radikalni desnici uporabljati besede-podobe, ki pokrivajo obe sferi, je trenutno tudi v porastu.

Liberalcem umanjka uvid v razmerje med osebnim in skupnim. Levici pa popolnoma umanjka kakršnakoli perspektiva posameznika. To se pozna tudi na Radiu Študent. Tako danes na tem mediju potekajo razprave o emancipatornih politikah v nekem amorfnem kolektivističnem duhu. Obstaja nuja opredeljevati se za amoralnega, biti brez osebnega moralnega odnosa do sveta. A tisto, kar veže individuum s skupnostjo, je ravno morala in v času uničenih vezi med sferama proizvodnje in politike, osebnim in javnim, je ravno morala tisto področje, v katerem se posameznik še želi počutiti agens, saj z njo lahko premosti prepad.

Treba je vzpostaviti novo moralno pošast in s tem nekakšno zunanjo notranjost ali notranjo zunanjost delovanja. Individuum si mora želeti delovati v kolektivu, saj ga ta kolektiv kot osebnost tudi opredeli. A obenem mora kolektiv ohranjati ne-cel, mora ga opozarjati na njegove napake in nedoslednosti ter s tem ohranjati razliko med seboj in kolektivom, to je moralnost samo. Le tako lahko ustavi bedasto govorjenje o politični korektnosti, v katerem so manjšine in njihovi predstavniki zgolj sredstvo ... saj mu le tako lahko prepreči gladko drsenje po svetu politike, besed-podob in s tem ustavi brezumnost prisilnega menjanja stališč, ki se dogaja z vedno večjo hitrostjo. To ne pomeni odvzeti tehnologiji njeno avtonomijo ali predvidevati neko teleologijo v vnovični vzpostavitvi vezi med proizvodnjo in politiko. Ne, temveč dialog z že avtonomnimi elementi, ki jim je treba za vsako ceno sopostaviti avtonomijo moralnega posameznika. To tudi ne pomeni moraliziranja in brezmadežnosti, tudi ne umika manipulacije, ki nastopa v sferi. Niti tu ne gre za banalnost malomeščanske pokončne drže. V prvi vrsti gre za vznemirljivost prilagajočega ohranjanja sebe kot agensa in politično distanciranje od politike.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Kaj je fora z naslovno sliko? Prijazna Prijateljska promocija?

Okej, nek bug. Blaž Božič je bil nekaj časa na naslovnici.

Kolikor pač cenim tovrstne tekste in evidenten trud, ki ga Muanis vlaga(š) v preciziranje poante in v gibko rabo razpoložljivega vokabularja, bi vseeno nekaj pobaral. Mar res ne obstaja kak način ubesedenja, ki bi na sorodno kompleksen, točen način ekspliciral koncepte ala o "nekakšno zunanjo notranjost ali notranjo zunanjost delovanja", in ki bi bil vendarle za kak odtenek bolj razumljiv tudi ostalim smrtnikom.

V sorodnem registru me tudi zanima, mar zgolj nisem dovolj načitan oziroma filozofsko zverziran in mi je zavoljo tega zaključna teza, da "v prvi vrsti gre za vznemirljivost prilagajočega ohranjanja sebe kot agensa in politično distanciranje od politike" hudo kriptična - ali pa je to zgolj poetična digresija, ki niti ne namerava biti razumljiva. Oziroma, je to morda načrtna poteza, da se terja od bralca aktiven razmislek in ne zgolj diagonalno čitanje? Ampak, če je ne razumem tudi po aktivnem razmisleku in če vzamemo v zakup hipotezo, da sem podpovprečno glup, je potemtakem to res primeren zaključek teksta?

Kmetič, razumem tvoje pomisleke. Vendar lahko tu povem, da se podobno tudi sam počutim, kadar berem tekste sodelavcev in mi poskusi razumevanja njihovih izvajanj predstavljajo izziv. Po mojem ne gre za to, da bi kdo bil pameten, glup, načitan, nenačitan, filozof, nefilozof, ampak za neko vrsto idiosinkrazije, ki si jo privošči medij, s tem, ko dopušča avtorjem posebno slogovje, obenem pa tvorjenje posebnega medijskega žargona. S tem vzbuja pri piscih občutek svobode, pri redakciji pa občutek kolektiva. Jaz se te igre udeležujem, ker vem, da Radio Študent poslušajo in berejo sposobni bralci, tako kot si ti, in ker se igram to igro z njimi / vami. 

Sintagme kot so zunanja notranjost oziroma notranja zunanjost izhajajo iz nekega nietzschejansko-deleuzovskega miljeja, torej za marsikoga nepomembnega filozofskega krožka, za katerega se upravičeno ne čuti primoranega poznati njegov žargon. Ampak! Na drugi strani pa imam jaz nekatere elementa tega žargona tako ponotranjene, da nekatere stvari lahko mislim preprosto samo znotraj njih; samo, ker uporabljam ta žargon, se mi lahko neki problemi sploh pokažejo kot problemi. Tako je najbrž tudi pri tebi. Tudi ti najbrž uporabljaš nek diskurz in samo zaradi tega diskurza vidiš svet tako kot ga vidiš. Tako kot avtomehanik. Jaz mislim, da avtomehanik uporablja enako kompleksne sintagme kot sta zunanja notranjost ali notranja zunanjost, ki pa se meni ali tebi zdijo popolnoma nerazumljive. Gre za življenjske oblike.

Meni je pomembno, da tudi, če nekdo ne deli istih besed kot jaz, da zazna problem, ki ga sam zaznavam, čeprav znotraj svoje življenjske oblike. Ni važno, da človek tekst popolnoma absorbira. To je utopično pričakovanje. Tudi sam nikoli ne absorbiram tekstov do konca. 

Saj, zaznava problema je osnovni problem tega pisanja. Do izvora in rešitve problema se nisi dokopal, nekaj tvojih ugotovitev diši po smislu, vse skupaj pa niti ne. Tisti zlati časi, pred mnogimi meseci, so bili potemtakem poza in iluzija, kajti enako lahko počneš tudi zdaj, ko po tvoje to počne celo krdelo, ne glede, da nisi več "edina elita". To pa seveda ne zadovolji gonila pisanja- samopotrditve. Življenje presega vse življenske oblike, zlasti tiste, ki so to pogojno.

Seveda diskurz temeljno oblikuje dojemanje realnosti. Le kdo bi si upal podvomiti v to trditev.

Muanis, uživala sem, tnx ...

super članek, predzadnji odstavek - on spot!

pa odloča o brisanju komentarjev, čeprav niso žaljivi? cenzura na rš. fajn. fak.

Jaz vidim stvari seveda malo drugače in bom probal razložit to svojo perspektivo. Najprej "amoralnost", kot to besedo uporabljam, to je zame natančno definiran koncept, izhajajoč iz Nietzscheja in Deleuza. Torej vprašanje moralnost-amoralnost je v prvi vrsti konceptualno vprašanje in nima neposredne veze s tem, čemur se po navadi reče "moralno življenje", "dobro delovanje v skupnosti",  s tem, da bi recimo jst bil za zoofilijo ali kaj podobnega... Mislim, da iz tega para nima smisla delat neke velike delitve, amoralnost je zgolj beseda, s katero pač hočemo nekateri nekaj povedati...  Deleuzova amoralnost, kot jo razumem in kot je enkrat dobro pripomnil Furlan, je zelo sistematična in stroga, je pogoj filozofske konsistentnosti... Je pa obenem tudi neko življenjsko vodilo in v tem smislu gre tudi za neko osebno moralnost, za neko držo, življenjsko navado: sistematično pravilo preoblikovanja pravil, sistematično zavračanje vsakega vsiljevanja sistema, sistematično zoperstavljanje trendom in imperativom iz zunanjosti...

Zato me tudi absolutno ne zanima, če je amoralnost trend in, ponavljam, nikomur ne vsiljujem nikakršne drže, četudi recimo gospod Molčeči Sovedec misli drugače.  In v tem sem čisti dogmatik, ki ga ne zanimajo nikakršni trendi in mnenjski tokovi,... Zagovarjal sem amoralnost, ko ta ni bila trend, zdej, ko kao je, in jo bom tudi potem, ko ne bo več... Amoralnost, "til I die:)".  

OK, štekam. Ampak kje bi potem videl razliko med teboj in Fifijem, ki v amoralnosti ne vidi nobene praktične moralnosti, oz. ne dela razlike med amoralnostjo v teoriji in praksi, vsaj deklarativno ne (afekti in dejanja so druga stvar).

In kako se potem ta amoralnost, ki je čisto preoblikovanje pravil, nepristajanje na noben red, razlikuje od pojmov, kot so "subverzivnost", "uporniškost", punk, anarhizem; kaj je tista specifična razlika amoralnosti? Je kvantitativna ali kvalitativna?

Nadalje me zanima, kakšno je po tvojem razmerje med posameznikom in skupnostjo pri amoralnosti. Ali amoralnost veže posameznika na skupnost na kakršenkoli način? Recimo v primeru trapa, o katerem si pisal, gre za neko skupnisko delovanje, identificiranje itd.

JK ,čestitam na hrbteničnosti,doslednost je neke vrste vrlina, svobodno razmišljanje, v katerega pojavnost na splošno dvomim,do njega vodi zelo boleča, zelo trnova pot, tudi... Zakaj je treba videti ali ne videti razliko, med vsemi temi amoralnostmi po papežu ,deleuzu , satanu plemenitem ali raznimi fifiji? Vsi so irelevantni kot kažipoti. Načelno med njimi ni bistvene razlike,indoktrinacija z citati je vsesplošna, ponujajo prežvečene, nesmiselne opcije.
Razmerje med skupnostjo in posameznikom je splošno razmerje podrejenosti, zaradi stanja biti obojega. Žal se trobezlja v prazno.

se ne dobiste raje na pivu? (get a room press)

ne vem zakaj se vam še vedno zdi da pišete o moralnosti in politični korektnosti, when all I read is me, me, me ? A greste lah nekam kaj zgradit, kaj poskusit zagnat, kaj skuhat, neki narest uglavnem, da bo mal več distance do sebe, ne vem, zna pomagat.

@Muanis: Zakaj se mi ta poudarek na skupnosti ne zdi prava smer? Zdi se mi, da tudi v organizacijah/skupnostih, ki na diskurzivni ravni tripajo na skupnost in kolektivizem, lahko prihaja do hudih oblik konkurenčništva, komolčarstva in nožev v hrbet. V skupnosti je treba delovat, ne pa o njej govorit, če mal poenostavim:). Je pa res, da jst deloma afirmiram skrajni individualizem neoliberalne družbe, kjer je pač nemogoče ločevat med prijateljem in sovražnikom (Derrida, Nietzsche) - in tko pač je, se mi zdi...

Delovanje v skupnosti jst razumem skozi Spinozo - korist zase se pokrije s koristjo skupnosti,... Kar se trapa tiče je to najbolje povedal IloveMakonnen - treba je najti adekvatna srečanja s folkom, ki proizvajajo korist za obe strani (in te koristi ne bi bilo, če ne bi bilo vseh teh srečanj, kolaboracij, itd. 

@Zakaj se ne dobimo raje na pivu? Verjamem, da za tem stoji konceptualna odločitev - tako na moji kot na Muanisovi strani... Pač upor proti klasičnim ljubljanskim praksam, kjer se o pomembnih rečeh razpravlja na pivah in kavah, v javnosti pa se govori nekaj povsem drugega, neke dolgočasnosti,... Ravno v tem je nekako point: da se menimo tako, kot da bi bili na pivu, da streljamo mogoče ene pojme tudi prehitro, da včasih govorimo neumnosti in se glede tega ne sekiramo pretirano...Trapozofija... Ne razumem zakaj to ene tko užali. Če vam gre to na živce, ne brat, pejte najt srečanja, ki bodo adekvatna za vas...

Prav tako pa se nimamo za nikakršno filozofsko elito, kot je nekdo očital pod nekim drugim prispevkom, prav nasprotno, to je uvajanje egalitarnosti v filozofijo... Mi delamo to, kar lahko dela vsak papak - vsak ima možnost, da tu uleti s svojim imenom in priimkom ali ne, pove kaj misli, skurca kaj ali kaj pohvali, se razpizdi, se razprsi, pove kaj mu leži na duši, itd. Jst recimo sodelavce RŠ nasploh spodubjam, da bi delali točno isto: se izražali, včasih malo več tvegali, povedali to, kar je treba povedat, ne pa da se o zanimivih zadevah razpravlja samo na kavah in pivih,... 

Bravo "mi delamo kar lahko vsak papak", še bolje bi bilo priznati mi dejansko smo papki, to bi bilo šele uletanje v stvarnost.

Če zanemarim vse ostalo, gospod Luža, vsekakor me veseli, da se vam pivo in kafana ne zdita edino dobro mesto za debatiranje o zanimivih in pomembnih rečeh.

No shit Sherlock Josef - točno to sem hotel povedati. Če ne bi bil tak papak, bi najbrž to, da se imam za papka, razbral že iz konteksta. Tako da - dobrodošel med enakimi (med papki). 

Gotovo nisem papak, niti Sherlock, ne dobrodošel,to da se imaš za papka povsem ustreza neki realnost,čeprav ti tudi tukaj poziraš: Kopico nesmislov ne delim s papak društvom, mene ne boš uokviril in spredalčkal v nobeno jajcarijo iz lastnih projekcij in iluzij.Iz samonapihljivega konteksta sem že zdavnaj razbral bistveno...

Ok, oprosti da sem ti rekel papak. To sem storil zato, da bi debato spravil na nek drug nivo, da bi se začeli pogovarjat o vsebini, ne pa o tem, kaj kdo je (vsi smo papki moment), kar mi ni uspelo. V tej obliki pa najina debata nima nobene veze s člankom in niti ne more bit produktivna, tako da predlagam, da se kar neha. Predalčkanje res ni bil moj namen. 

ok, kakeršnokoli poimenovanje ne škodi,konec koncev sta tudi debata in "vsebina" papak:

Papka...

= živinski parkelj.

Papak- beseda je tujka, njen izvor ni iskati pri živini kot živini:

"Ova riječ ima više značenja kao na primjer;
- glup, priglup, tupav, lahkomislen, naivan, bezazlen, priprost, , prostak, primitivac,
nekulturan, neodgojen, neotesan, osoba iz ruralne sredine, seljak, provincijalac.... "
Mene ni na seznamu, niti v virtualnem ...

Praviš da ti nobena izmed nastetih lastnosti ni lastna?

Ker če je temu tako, bi želela posvet z vami my Master..

Usi smo mi papki tko Al drgac jbg

What you resist persists.
Ne vem kok je pametno otepati če človeške prostosti, naivnosti, fijakarskekonjskosti na tak način.
But then Who am I to care...

žal učencev ne sprejemam, če ste vsi papki ok ...podarim ti pa citat: "svetega ne dajajte psom...alias papkom dalje beri sam(a)- res, kdo si ,je prvo temeljno vprašanje:...ljubi te mojster

Ljubo stvarstvov Zdaj sem na pravi poti do samospoznanja in ne bom več dajala teže daotu in hermetiikom izmetkom....
Dej :D
Spizdi

Ne zdaj si dokazan papak in s tem svojim spizdi tudi deklariran bedak , dao je zate fantastika in hermetika tudi ,ni dovolj, da nekaj slišiš ali ...
dao in papki in kretenizmi v angleščini ...smetenje

Ne zdaj si dokazan papak in s tem svojim spizdi tudi deklariran bedak , dao je zate fantastika in hermetika tudi ,ni dovolj, da nekaj slišiš ali ...
dao in papki in kretenizmi v angleščini ...smetenje

Ne zdaj si dokazan papak in s tem svojim spizdi tudi deklariran bedak , dao je zate fantastika in hermetika tudi ,ni dovolj, da nekaj slišiš ali ...
dao in papki in kretenizmi v angleščini ...smetenje

for whatever reason

Oca I sina I svjatoga duha gospodu se pomolimo..
Aaaamin

Lepi primeri amoralnosti, ali anarhije v commentih....

ampak ne štekam čisto, po moje ste zamešali 'amoralnost' in 'amoraliziranje' - dve čist drugi stvari, zagovarjati 'amoralnost' till' I die je malo smešno, ker najbrž nismo za pedofilijo, posilstva in da se vsi postrelimo? Pol bo bolj malo ostal od naših pokončnih hrbtenic....

'Amoraliziranje' je pa druga pesem in se jo zagovarja v boju proti politični korektnosti in v boju k temu, da vsak papak lahko napiše kar si misli. Gre za razgaljevanje elit, da se jih naredi gole in bose, ker se šele potem lahko začnemo ZARES pogovarjat kot bi bli na pivu v kafani!!!

Moraliziranje je pomoje tista drža, ko rečeš, da trap is shit, jst nisem papak, zato ne poslušam trapa.A se najdete v tem,komentatorji, kolumnisti,liberalci?

se filozofske debate na rš končajo tako. linki na youtube ali kako slikco. bravo.

Mah, celemu kupu polpismenih in/ali čustveno nestabilnih likov (tem se pridružujejo še občasni imbecili nekaj večjega kalibra) se zdi, da njihovo kakanje po komentatorskem mestu ni smrajenje javnega prostora marveč prispevek k... kaj pa vem čemu, javni debati? Ker, seveda, ta je blazno bolj bogata s tem, da se vedno znova in znova manifestira mentalna revščina parih modelov.

Ereš ima žalibog zelo liberalno komentatorsko politiko in takšne enovrstične, neplodne, često žaljive in predvsem ponavljajoče se oslarije dopušča. Češ, mi ne cenzuriramo, sprejemamo kritiko, jej juhej! Al kako? Pa kakorkoli, nade po bilokakšni debati na internetni strani RŠ so vsled trenutnega stanja tukajšnjega komentariata iluzorne.

Pogrešam čase, ko ni praktično vsak (no, tako se zdi) vsaj malo kompleksnejši - ali pač Muanisov - tekst bil deležen antiintelektualističnih enovrstičnic. In, ko smo ravno pri tem, pogrešam čase, ko ni bilo interneta in je bil svet sicer sorodno v kurcu kot danes, a je bila vsaj ena premena njegove bednosti - že omenjeni omejeni horizonti - vsaj za odtenek bolj diskretno skrita.

Božemilo...

jah, kaj češ. tako pač je. idiot.

Kaj za vraga pa pridobimo z diskretno skritostjo? Dolgočasno mrtvilo. Raj za tiste, ki se nimajo za papke z omejenim horizontom in ki pišejo boljše komentarje od njih. Če internetu vzameš možnost komentiranja, mu odrežeš jajca.

Komentar je prostor svobode. Kaj boš z njo, je pa odvisno samo od tistega, ki komentira.

Ti pogrešaš, ti si merilo, ms je merilo, česa razen sebe? Božemilo je patetični nonsens? Kje si v tem svojem skropucalu komentiral tekst, se dotaknil njegove vsebine, podal mnenje. Ne, ti, bluziš, da so ljudje polpismeni , če se ne strinjajo, z vsakim dolgovezjem. Na vsako pripombo, ki ni hvala se tukaj vse konča z osebnim žaljenjem v stilu- komentatoraji so itak debili in polpismeni, spizdi,ti si ... res argumentirano. Če falk lima naj pač lima....Gotovo sem bolj pismen, predvsem pa bolj ustvarjalen od tega kar berem tukaj. Tekst vsebuje luknje, protislovija, mašila, samopoveličevanje v stilu "janez k sin hoče eno samopotrditev" bil sem pred časom itd. in kaj medaljo na rit..
Obilje besed za sporočilo tega tipa ni znak globine intelekta...
Veliko drkanja in zlorab razuma še naprej-o tem ne dvomim...

"Ne, ti, bluziš, da so ljudje polpismeni , če se ne strinjajo, z vsakim dolgovezjem".

Tole ni bilo zapisano niti direktno, prav tako ne implicitno. Je pa takšna mehanika interpretacije simptomatična.

huh slabo bereš itd..

Super članek, hvala! Avtor ima nekaj soli v glavi, za razliko od arogantnih anarhistično nastrojenih gobezdal (beri: Matija Jan).

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness