Prejšnji teden smo v redakciji za kulturo in humanistične vede poročali o rezultatih Javnega razpisa za izbor kulturnih programov, ki jih bo država sofinancirala med letoma 2022 in 2025. V prispevku smo v grobem orisali stanje in organizacije, ki so bile na razpisu neuspešne, povprašali, kako bodo program uresničevale v luči izgubljenega sofinanciranja. Danes pa bomo pod drobnogled vzeli rezultate programskih razpisov na področju uprizoritvenih umetnosti in predstavili, zakaj so organizacije, ki jim ministrstvo sicer priznava vrhunskost, na razpisu bile zavrnjene.

Da obnovimo: na programski razpis se lahko po razpisnih določilih prijavijo vse nevladne kulturne organizacije ali javni zavodi, ki neprofitno že vsaj tri leta registrirano delujejo na polju uprizoritvenih umetnosti. Zaradi stremljenja ministrstva po mednarodnem ugledu so morali vsi prijavitelji v pretekli štiriletki izvesti vsaj 2–3 mednarodne festivale, v naslednji štiriletki pa morajo načrtovati 2–4. Prav tako so organizacije lahko prijavile dvoletni program, imenovan avtorski opus; prek njega ministrstvo umetnikom, ki bistveno prispevajo k raznolikosti gledališkega izraza, sofinancira dejavnosti, ki so potrebne za realizacijo vsaj ene kulturne forme. Prijavljeni program je na podlagi splošnih in posebnih razpisnih kriterijev lahko ocenjen z največ 100 točkami, vstopni prag za sofinanciranje pa je 81 točk. Izpolnjevanje pogojev prijaviteljev vrednoti področna strokovna komisija po kriterijih referenčnosti prijavitelja in izvedljivosti projekta ter posebnih kriterijih vsebinske ocene projekta, ki so pri ocenjevanju še posebej pomembni, kadar več kot osem organizacij preseže prag 81 točk.

Prijavitelji programskega razpisa si po številu točk sledijo v naslednjem vrstnem redu: Španski borci s 97 točkami, Pekinpah (95) in Bunker (95), Via Negativa (93), Plesni teater Ljubljana in Moment Maribor (92) ter Mini Teater (90) in Flota z 90. Zavrnjenih je bilo sedem programov, tri vloge pa so bile zaradi neizpolnjevanja pogojev zavržene. Prag 81 točk sicer presegata tudi novogoriški Zavod MN Dance company in ljubljansko Gledališče Glej, ki se v ministrov jagodni izbor nista uvrstila. Malo pod pragom so med drugim ostali Zavod Maska in Mesto žensk s po 79 točkami ter najslabše ocenjeni Zavod Emanat s 76 točkami.

Zaradi sprejetja aktualnega državnega proračuna in njegovega rebalansa za leto 2022 Ministrstvo za kulturo razpolaga z zgodovinsko rekordno količino sredstev, glavnino katerih je namenilo za druga področja. Ko pa smo na ministrstvo naslovili vprašanje, zakaj programski razpis v okviru uprizoritvenih umetnosti predvideva financiranje zgolj osmih organizacij, so v odgovoru pozornost preusmerili na drugo dejstvo:

»Res je, da ministrstvo beleži rekordni proračun, zato so tudi sredstva za 240.000 evrov višja, kar pomeni, da so izbrani projekti dobili več. Ker pa gre za javni razpis, sredstva dobijo najbolje ocenjeni projekti.«

V izjavi za javnost, objavljeni 18. januarja, so še dodali, da sredstev niso želeli drobiti, in so jih raje namenili manjšemu številu prejemnikov. Višino prejetih sredstev komentira Žiga Predan, direktor društva Pekinpah:

izjava

Poleg številčnega ovrednotenja programov so prijavitelji v odločbah prejeli tudi utemeljitve, v katerih pa je bilo opaziti ničkoliko nenavadnosti. V Gledališču Glej so nam denimo zaupali, da so zaradi mladosti in posledične nereferenčnosti umetnikov izgubili točke prav pri kriteriju podpiranja mladih umetnikov. Od drugih organizacij pa smo slišali, da so točke izgubljali tudi na področjih, kakršno je premajhno število všečkov na Facebooku. Odločbo, ki so jo prejeli v Emanatu, komentira administratorka zavoda Sabrina Železnik:

izjava

Ker je večina nesprejetih organizacij odločbe dala v presojo pravnikom, vanje sami nismo dobili vpogleda, zato morebitnih nepravilnosti glede odločitev strokovne komisije na tej točki ne moremo komentirati. Poudariti pa velja, da organizacijam vsebinska pritožba ni omogočena, saj lahko v avtonomno odločitev strokovne komisije – z enkratnim vetom – posega zgolj minister za kulturo. Če pravniki odkrijejo postopkovne nepravilnosti, pa jim preostane možnost tožbe na upravnem sodišču, za katero so se ob preteklem neuspehu odločili v zavodih Maska in Emanat. S ponovnim ovrednotenjem vloge so v prejšnjem štiriletnem obdobju nenazadnje prišli do sredstev, čeprav z dvoletno zamudo, v tem času pa so celoten prijavljeni program vseeno morali izvesti. Prav omenjena zavoda pa sta bila zavrnjena tudi na aktualnem programskem razpisu.

Vasko Simoniti je 23. novembra 2020 sprejel nov Pravilnik o strokovnih komisijah, iz katerega sta v oči bodla predvsem dva člena, ki sta predpostavljala možnost manjšega števila članov posamezne strokovne komisije ter spremenjen način pristopa k funkciji. Medtem ko v tretjem členu starega pravilnika piše, da člane komisij po njihovem predhodnem soglasju imenuje minister, v petem členu novega pravilnika piše, da člane komisije na podlagi povabila imenuje minister. Pravilnik je bil sprejet kljub načelnemu nasprotovanju Odbora za kulturo Državnega zbora in Nacionalnega sveta za kulturo.

Prejšnjo strokovno komisijo je minister nato predčasno razpustil in jo zamenjal z novimi strokovnjaki: Matjažem Pograjcem, Barbaro Barbro Drnač, Vilmo Rupnik, Metko Damjan in Tanjo Lužar, ki se na naše prošnje po intervjuju zaenkrat še niso odzvali. Z ministrstva so nam odgovorili le:

»Ministrstvo meni, da so sestave strokovnih komisij raznolike.«

Za komentar deklarirane raznolikosti komisije smo se obrnili na Blaža Lukana, profesorja na ARGFT-ju, ki je v preteklosti opravljal omenjeno funkcijo, trenutno pa je predsednik sorodne komisije na MOL-u:

izjava

Na ministrstvu prav tako zavračajo očitke o pristranskosti in nestrokovnosti svojih komisij:

[prebrano na suho] »Strokovna komisija je ocenjevala po strokovnih kriterijih. Očitki o političnem odločanju so neupravičeni in krivično etiketirajo tiste, ki so sredstva prejeli.«

Ali je res tako, smo povprašali pri zavodih, ki so bili na razpisu uspešni. Špela Trošt, producentka z zavoda Via Negativa, nam je denimo povedala, da so programski razpisi vsakič loterija, diskreditacijski diskurz, ki ga sugerira ministrstvo, pa komentira tudi direktorica Zavoda Bunker Alma Selimović:

izjava

Delovanje Ministrstva za kulturo na splošno komentira tudi administratorka Zavoda Emanat Sabrina Železnik:

izjava

Po mnenju Blaža Lukana je problem tudi v tem, da se ministrstvo v svojem delovanju distancira od odgovornosti s sklicevanjem na avtonomnost strokovnih komisij, ki pa so zainteresirani javnosti nedosegljive:

izjava

Kakor nadaljuje Lukan, ograjevanje članov komisije od zainteresirane javnosti nedvomno ustvarja občutek, da strokovnjaki za svojimi izjavami ne stojijo. Strokovne komisije Ministrstva za kulturo bomo zato pod nadaljnji drobnogled postavili 20. februarja 2022 v oddaji Destilator.

________________________

Naslovna slika: Tina Ocvirk