Clermont-Ferrand, mesto, ki je približno pol manjše od Ljubljane, vsako leto gosti največji festival kratkega filma na svetu. Letošnja šestintrideseta edicija festivala je zopet postregla s številkami, ki so za naše razmere nepredstavljive. 3500 akreditiranih profesionalcev, 160 tisoč obiskovalcev in zastopanost 37 držav na najvitalnejšem delu festivala - filmski tržnici. Statistika, ki govori o tem, da forma kratkega filma ni zgolj nekaj, kar je samo sebi namen in da ima v večini evropskih držav tudi zagotovljeno mesto, ki ji pripada.

Osrednji program festivala tvorijo tri sekcije, ki predstavljajo tudi tekmovalni del festivala. To so mednarodni program, ki je obsegal štirinajst sklopov, domači francoski program z dvanajstimi sklopi in eksperimentalno naravnan program Labo v petih sklopih. Poleg naštetih velja omeniti še stalno sekcijo afriških perspektiv, ki so bile letos že petindvajsetič na sporedu festivala, retrospektivo ameriškega kratkega filma in njujorške filmske šole, glasbeno naravnan program decibel, program filmov, posnetih v 3D stereoskopski tehniki, in letošnji tematsko zastavljen program Ways of Escape. Ti programi skupaj s sekcijo Labo vnašajo v sicer zelo klasično programsko shemo prepotrebno svežino, širijo zorni kot festivala in s tem vplivajo na njegovo svojstveno prepoznavnost.

Projekcije potekajo na trinajstih prizoriščih. Največja dvorana Salle Jean Cocteau sprejme okoli 1400 gledalcev in je večinoma razprodana. Razprodana pod narekovaji, saj je politika festivala v duhu enakosti in kdor prej pride, prej melje. To pomeni, da v vrsti za projekcijo čakajo vsi, tudi akreditirani gostje. Prizor vrste za ogled filmov, ki se preko več nivojev vije v neskončnost, je sprva šokantno bizaren. Vajen pol prazne dvorane Kinodvora na programu kratkega filma festivala Liffe ali festivala K3, prazne Kinoteke, v kolikor ravno ne poteka retrospektiva Tarkovskega ali Lyncha, se sprva vprašam, ali sem na pravem mestu? Ali ni to morda kakšna predpremiera kultnega ameriškega režiserja? Ne. Gre za mednarodni program 7, s kratkimi filmi iz Madagaskarja, Mehike, Japonske, Rusije in Norveške ... Enkratno!

Podeljenih je bilo nešteto nagrad, velja pa omeniti najpomebnejše. V mednarodni konkurenci je glavno nagrado žirija namenila bulgarskemu filmu Ponos, zgodbi o soočenju homoseksualnosti s tradicionalno konzervativno moralo, medtem ko je občinstvo nagradilo brazilski film Moj prijatelj Nietzsche. Film govori o fantu, ki ga srečanje z Nietzschejem popolnoma spremeni. V programu Labo je prejel nagrado žirije kot tudi občinstva kanadski film Noah, komična ljubezenska paranoja, ki poteka na socialnih omrežjih.

V nacionalnem paketu je glavno nagrado prejel film Svetilka iz jakovega masla, film o mlademu fotografu, ki v Tibetu fotografira tamkajšnje nomade, medtem ko je nagrado občinstva prejel film Inupiluk, lahkotna komedija, ki spremlja prihod dveh grenlandskih turistov v Pariz in njuno druženje z njunima gostiteljema, brez da bi razumeli drug drugega.

Slovenski avtorji so se na festival prijavili z dvanajstimi kratkimi filmi, žal pa nobeden izmed njih ni bil izbran v konkurenco. Pričakovali bi, da bo v selekciji animirani film Špele Čadež – Boles, ki živi zelo uspešno festivalsko življenje in je do sedaj že zbral preko 25 nagrad, vendar se selektorji zanj niso odločili.

Kljub vsemu pa slovenski kratki film na festivalu ni ostal povsem spregledan in neprepoznaven. Ravno nasprotno. Prvič je bil na filmski tržnici festivala Clermont-Ferrand zastopan Slovenski filmski center (SFC), ki si je skupaj s Hrvaškim avdiovizualnim centrom (HAVC), delil stojnico in skupno grafično podobo. SFC je v ta namen izdal katalog s selekcijo slovenskih kratkih filmov od leta 2010 do tistih, ki bodo zaključeni to pomlad. Katalogu pripada tudi DVD s pregledom produkcije za leto 2013. Poleg tega se je na stojnici predstavljal tudi novi animiran film Kolje Sakside - Koja roža, kompilacija slovenskega animiranega filma, ki ga je izdalo Društvo slovenskega animiranega filma (DSAF), DVD z izborom kratkih filmov študentov AGRFT od leta 2010 do 2013, kompilacija plesnih filmov zavoda En-knap in njihov novi film Vašhava.

Zanimanje za slovensko produkcijo je bilo veliko predvsem s strani različnih festivalskih selektorjev, ki ravno preko festivalske tržnice sestavijo dobršen del programa svojih festivalov. Prav tako se preko tržnice predstavljajo številni festivali. Na slovenski stojnici se je tako predstavil mednarodni festival animiranega filma Animateka, ki je edini relevanten festival na slovenskem prostoru, ki se posveča formi kratkega filma, seveda animiranega. In tu se porodi vprašanje situacije kratkega filma v Sloveniji.

Dejstvo je, da Slovenija nima pravega mednarodnega festivala kratkega filma, če izvzamemo festival K3, ki je mednarodni projekt in festivalsko povezuje Beljak, Videm in Ljubljano. Zato je tudi format kratkega filma povsem na drugem tiru tako pri avtorjih, produkcijah kot tudi pri gledalstvu. S kratkim filmom se predvsem ukvarjajo študentje AGRFT-ja v okviru svojih letnih nalog, neodvisne produkcije, kot je naprimer Luksuz produkcija, in peščica ostalih avtorjev. Glede na to, da sredstva za slovenski film iz leta v leto kopnijo in da zadostujejo na letni ravni za nekaj dolgometražnih filmov, bi se bilo smiselno vprašati, ali ni morda alternativa spodbujanje produkcije kratkih filmov, spodbujanje mladih, novih avtorjev, dvig kulture in odnosa do te filmske forme in nenazadnje prizadevanja za dvig kakovosti slovenskega kratkega filma, ki uspešnim avtorjem lahko omogoči preboj na tuje festivale, v distribucijo, koprodukcijo in da si skozi kratki film lažje odprejo vrata v svet dolgometražcev.

Slovenski filmski center je storil korak v pravo smer in z izdanjem kataloga z DVD-jem in s svojo prisotnostjo na filmski tržnici na festivalu v Clermont-Ferrandu pokazal sebi, nam in tujini, da kratki film v Sloveniji obstaja in da je treba do njega pristopiti resneje in odgovorneje, kajti tu se formirajo in izoblikujejo bodoči filmski ustvarjalci, morda tudi avtorji z veliko začetnico.

S festivala kratkometražnega filma Clermont Ferrand je poročal Peter Cerovšek.