Leto je naokoli, prebuja se pomlad in morda se spominjate, kako ste se kakšno leto nazaj odpravili do Kinodvorove blagajne, da bi prevzeli vstopnico za Jesensko listje ali pa Sestre v savni in zanjo odšteli pičlih nič evrov. No, končno je napočil čas, da zopet narabutamo nekaj evropskih filmov! Med 2. in 9. aprilom bodo v Kinodvoru namreč potekale brezplačne projekcije letošnjih nominirancev za evropsko filmsko nagrado občinstva LUX, vstopnice pa bodo na Kinodvorovi blagajni na voljo od jutri naprej. Letos so v beri latvijski animirani film Valovanje, grški igrani film Animatorji, ukrajinski dokumentarec Prestreženi, belgijski igrani film Julie molči in francoski dokumentarni film Dahomej.

Nagrado LUX podeljujeta evropski parlament in Evropska filmska akademija v partnerstvu s programom Evropske komisije Ustvarjalna Evropa in mrežo Europa Cinemas. Projekt je namenjen promociji evropske kinematografije, za ta namen pa evropski parlament krije prevod nominiranih filmov v vseh 24 uradnih jezikov EU ter časti projekcije v vseh državah članicah EU. Poleg držav članic v poštev pridejo tudi filmi iz balkanskih držav, Islandije, Norveške, Armenije, Gruzije, Moldavije in Ukrajine, torej vseh držav, ki so vključene v program Ustvarjalna Evropa.

Nominirance izbira žirija filmskih strokovnjakov. Vsebinsko je poudarek na filmih, ki predstavljajo tiste vselej opevane in izmuzljive evropske vrednote, kot sta enakost in raznolikost. Nominirani filmi naj bi tako opozarjali na aktualna družbena in politična vprašanja. Za uvrstitev v izbor mora film predhodno prejeti priznanje na pomembnejšem festivalu in biti predvajan v vsaj petih državah EU. Nagrada LUX se torej osredotoča na že uveljavljene filme, na najboljše ali pa vsaj najvidnejše izdelke evropskega art filma. Tudi pri nas smo lahko štiri od letošnjih petih nominiranih filmov videli že na raznih festivalih, nekatere celo v redni distribuciji.

Teden brezplačnih projekcij v sredo, 2. aprila, ob 18h odpira animirani film Valovanje, ki smo ga recenzirali že decembra. Takrat smo film lahko ujeli na Animateki, še prej pa tudi na Liffu. Od tedaj je celovečerec latvijskega režiserja Gintsa Zilbalodisa pobral evropsko filmsko nagrado za najboljši animirani film in se v naslednjih mesecih po kipce odpravil še čez Atlantik, na zlate globuse in oskarje. Latvijski film je tako nagrade odnesel filmom, kot sta Vrvež v moji glavi 2 in nadaljevanje franšize Wallace in Gromit. Ne da bi bile nagrade same po sebi tako pomembne, a vseeno ponujajo pomenljiv kontekst o dosegu in dosežkih neodvisno produciranega Valovanja. V zadnjih letih so oskarja za najboljši animirani film denimo dobili Fant in čaplja animatorskega velikana Hayaa Miyazakija, Ostržek ljubljenca oskarjev Guillerma del Tora in Disneyjev hit Encanto.

Valovanje je zgodba o mačku, ki ga nenadna povodenj neznanega izvora popelje na pot s pisano živalsko druščino. Animirani film brez dialoga se namesto biblično-apokaliptičnim konotacijam posveča študiji živalskega gibanja in obnašanja. Film se estetsko poklanja računalniški animaciji videoiger. Pri tem poleg gibanja živali velja izpostaviti izjemno animacijo vode, ki preplavlja film v vseh možnih oblikah, od ogromnega hudourniškega toka, lesketavega prostranega površja do kristalne mehkobe počasi naraščajoče vode, ki preplavlja travne bilke in jim s tem daje draguljast lesk. Poleg navdušujočih podob nas v filmu drži tudi natančno zvočno oblikovanje, naj gre za pljuskanje vode, topotanje kopit ali mehke pristanke mačjih tačk. Valovanje uspe z vrhunsko animacijo in neprekinjenim tokom dogajanja ustvariti nekakšno meditativno pustolovščino in s tem nudi edinstveno filmsko izkušnjo.

V četrtek, 3. aprila, ob 21h bo na sporedu grški igrani film Animatorji. To je tudi edini od petih nominirancev, ki ga v Sloveniji še nismo imeli priložnosti videti. Režiserka in scenaristka Sofia Exarchou nas popelje v Grčijo kot turistično destinacijo poznega kapitalizma, turistično destinacijo za vsako ceno oziroma bolje rečeno za najnižjo možno, all-included ceno. Dopustnikujemo, četudi so plaže sive, nebo oblačno, vrhunec večernega dogajanja pa so animatorji, ki pojejo razglašene karaoke in vabijo ljudi na plesišče.

Protagonistka Kalia je vodja skupine animatorjev, koreografira plesne točke, vodi aerobiko za goste hotela, jim poje Yes sir, I Can Boogie, mentorira novo pridruženo sodelavko Evo in se zapleta z enim starejših članov skupine Simosom. Čeprav v filmu vseskozi odzvanja njen rezek smeh, je jasno, da gre za žurerko, za katero so zabave vse bolj monotone, plesalko, ki jo telo začenja izdajati, sezonsko delavko, ki je v nekoč zabavnem, lahkotnem poslu ostala predolgo. Animatorji nam ponujajo pogled v umazano in neurejeno zakulisje predstave in odnose, ki so v enem trenutku toksični in v drugem solidarni.

V petek, 4. aprila, ob 18.15 sledi ukrajinski dokumentarni film Prestreženi, ki smo ga ravno lahko ujeli na Festivalu dokumentarnega filma in o katerem bomo več povedali v pogovorni recenziji v drugem delu kulturne kronike. Prestreženi je začel nastajati kmalu po ruski invaziji Ukrajine leta 2022. V tistem času je ukrajinska varnostna služba prestregala telefonske pogovore med ruskimi vojaki in njihovimi domačimi ter jih objavljala na splet. Kot mnogo Ukrajincev je režiserka filma Oksana Karpovič ta material dnevno poslušala. Iz disonance med besedami ruskih vojakov in njihovih sogovorcev ter njenim lastnim doživljanjem vojne je dobila navdih za film. Ves dialog, ki ga lahko slišimo v dokumentarcu Prestreženi, sestoji iz prej omenjenih klicev. Medtem opazujemo posnetke z vidika nekoga, ki se vozi skozi od vojne prizadete ukrajinske vasi. Karpovič je s tem želela poustvariti doživljanje vojne s perspektive ruskega vojaka in tako osvetliti dezinformiranost velikega dela ruskega prebivalstva.

Po vikend premoru se cikel nominirancev v torek, 8. aprila, ob 17h nadaljuje z belgijskim igranim filmom Julie molči. Režiser Leonardo Van Dijl se v njem loteva v zadnjih letih pogosto predstavljene problematike spolnega nasilja nad mladostniki. Pri tem pa skupaj s soscenaristko Ruth Becquart ubere svež pristop, saj se v filmu osredotoča na primere dobrih, odgovornih odzivov na potencialen primer spolne zlorabe. Mlada tenisačica Julie je tako obdana s skrbnimi odraslimi, ki ji stojijo ob strani. Vodstvo teniškega kluba ukrepa takoj, ko jih dosežejo informacije o zlorabi s strani enega od trenerjev, in, kot nam pove že naslov, Julie pustijo čas, ki ga potrebuje, da sama predela, kaj se ji je ali ni zgodilo, in spregovori. Julie molči prinaša nov vpogled v doživljanje in soočanje s spolno zlorabo, pri tem pa spretno vpleta še teme ekonomske neenakosti in splošnega perfekcionizma v športu, ki prispevajo k občutku ujetosti žrtve. Obenem Julie molči iz čisto estetskih vidikov ponuja izredno izkušnjo analogno posnetega filma ter izjemen nastop glavne igralke Tesse van der Broeck.

Zadnji film, nominiran za nagrado LUX, je dokumentarec Dahomej, ki je nastal v senegalsko-beninsko-francoski koprodukciji. Film bo prikazan v sredo, 9. aprila, ob 18h. Francoska režiserka s senegalskimi koreninami, Mati Diop nas odpelje na pot šestindvajsetih v 19. stoletju zaplenjenih dragocenosti kraljestva Dahomey, ki se iz Pariza vračajo v Benin. Film tako nagovarja vprašanja restitucije z afriške perspektive. Poetični pristop dajanja glasu dahomejskim kipom sopostavlja s posnetki debate o pomenu restitucije med beninskimi študenti. Skozi njihova pogosto nasprotujoča si mnenja o pomembnosti vračanja artefaktov, uspešnosti dekolonializacije in trdovratnem evropocentrizmu kot zapuščini kolonializma dobimo kompleksen vpogled tako v zgodovinsko kot sodobno realnost Benina in kolonializiranih območij na sploh.

Vstopnice za nominirane filme lahko na Kinodvorovi blagajni prevzamete od jutri, 26. marca, naprej, ocenjevanje filmov pa poteka na spletni strani Lux Audience Award do 14. aprila. Ocenite lahko posamične filme, torej ogled vseh filmov ni pogoj za sodelovanje. Zmagovalca nagrade LUX poleg evropskih poslancev tako izbira tudi ljudstvo, da bi vas k temu vzpodbudili, pa so organizatorji za sodelujoče pripravili tudi bogat srečelov! Glavna nagrada je izlet na podelitev nagrade, ki bo v Bruslju, 16. aprila. Živela demokracija!