Tesno zaprte oči, široko odprti čuti
Prejšnji teden se je odvil peti festival eksperimentalnih avdiovizualnih praks, krajše V-F-X, ki nam je postregel z zelo raznolikim, da ne rečemo spektakularnim programom. Tekom petih dni smo lahko doživeli najrazličnejše eksperimentalne filme, AV performanse, VR razstavo in celo impromptu glasbeni večer. Tako vsebinsko kot formalno se je festival letos ukvarjal z odnosom med preteklostjo in prihodnostjo. Tega je s sklopi Je to preteklost?, Je to prihodnost? in Je to brezčasno? neposredno odseval trodelni program Razgledi. Ta se je posvečal starim in novim formalnim pristopom v eksperimentalnem filmu kot tudi vsebinskemu spopadanju z duhovi preteklosti in strahovi prihodnosti. Festivalski program je med drugim nagovarjal vprašanja informacijske dobe, umetne inteligence, uničevanja okolja zavoljo izkoriščanja naravnih virov ter kolonializma v Avstraliji in Palestini.
V drugem današnjem Kinobaru boste slišali intervju s francoskim interdisciplinarnim umetnikom in skladateljem Armandom Lesecqom, ki je na festivalu V-F-X gostoval s svojim avdiovizualnim performansom Fosfen. Beseda fosfen zaznamuje pojav videnja ob odsotnosti svetlobe, ki nastopi, ko si pomanemo oči in ob tem vidimo oblike in barve. Tudi sam performans raziskuje prostor med objektivnim in subjektivnim, med zaznavanjem dejanskih vizualnih in zvočnih dražljajev ter našim odzivom nanje, torej dodatnimi zaznavami, ki jih ustvari naš um. Avtor sam pri tem govori o »subjektivnem filmu« za zaprte oči. Zaradi pomembnosti subjektivne izkušnje gledalca boste ob intervjuju z Armandom lahko prisluhnili tudi vtisom Georgie Lucy Ingall in Calluma Cusicka. Sogovorca sta na festival pripotovala iz Tasmanije kot ustvarjalca filmov v programu sodobnega avstralskega videa in filma, Sestavljene pokrajine. Sedaj pa zaprite oči in prisluhnite.
Na koncu se izkaže, da performans doseže svoj cilj. V pogovorih po Fosfenuodkrijemo, da skoraj nihče ni videl enakih podob. Različni udeleženci so videli različne barve, svetlobo doživljali različno intenzivno ter opažali različne oblike in vzorce. Tako Fosfen v dnevih po meditativni, individualni izkušnji performansa v gledalcu, v pričevalcu zares odpre vprašanja o lastni percepciji in o tem, kako subjektivno doživljamo vse, kar imamo za objektivno resničnost, ko so naše oči odprte.
Dodaj komentar
Komentiraj