Aksiom(a) prihodnosti
Ponedeljek nam je postregel s prvim v seriji osmih večerov konference Taktike & Praksa, ki jih v sodelovanju s Centrom urbane kulture Kino Šiška organizira Zavod Aksioma. Konferenca Taktike & Praksa v tokratni, deseti izvedbi nosi naslov (re)programiranje in se osredotoča na, citiramo, »strategije za samoregeneracijo«. Tako se bo od februarja do novembra zvrstilo osem pogovorov o reorganizaciji in rekonceptualizaciji, ki ju zahtevajo izzivi prihodnosti. Prvi večer je bil posvečen vprašanju realnih možnosti zoperstavljanja podnebnim spremembam in edine možne, ekološke prihodnosti.
Gost prvega večera, ki ga je vodila Marta Peirano, je bil Kim Stanley Robinson, znani severnoameriški naprednjak in pisec znanstvenofantastičnih romanov. Robinson velja za enega vodilnih avtorjev v žanru spekulativne podnebne fikcije, v katerega spada tudi njegov zadnji roman Ministry for the Future. V romanu opisuje prihodnost, v kateri so države ignorirale Pariški sporazum, kar je pripeljalo do dviga globalne temperature in posledičnih klimatskih katastrof. Ekološka znanstvena fantastika, kot se tudi imenuje, se deli na distopične in utopične scenarije. Predstavnik slednje struje je tudi Robinson, ki v svojih romanih premišljuje o možnih metodah boja proti podnebnim spremembam.
Izhodišče ponedeljkovega pogovora je bil njegov zadnji roman, a se je pogovor dotikal predvsem praktičnih vidikov soočenja z realnostjo podnebnih sprememb. Izpostavil je pomen geoinžiniringa ali klimatskega inžiniringa ‒ človeštvo nima druge možnosti, kot da s kolektivnimi intervencijami aktivno spreminja svoj vpliv na ekosistem. Geoinžiniring pa ni zgolj v domeni velikih infrastrukturnih projektov ali futurističnih tehnologij, ampak tudi gre tudi za preprosto prizadevanje za družbeno pravičnost. Zmanjšanje globalne populacje je na primer jasna poteza, pravi Robinson, k temu pa lahko po njegovem mnenju ključno prispeva boj za pravice žensk.
Kljub optimizmu in utopični drži, ki jo goji v svojih romanih, pa Kim Stanley Robinson opozarja na nevarnost nasilja, ki bi lahko vzniknilo kot posledica boja za ekološko pravičnost. Pojasni, da bodo podnebne sprememba najprej prizadele revnejše države južne poloble, ki se še razvijajo in nosijo manjšo odgovornost za trenutno ekološko krizo.
V zadnjem delu pogovora je Robinson odgovarjal na vprašanja gostov, med drugim na vprašanje Luke Omladiča o spremembi sistema kot rešitvi klimatske krize. Robinson v tem vidi edino rešitev in se označuje za ekološkega socialista.
Drugi večer konference (re)programiranje se bo odvil petnajstega marca, gost pa bo ameriški sociolog in arihitekt Benjamin Bratton. Govora bo o infrastrukturi.
Kulturne novice je pripravil vajenec Martin.
Dodaj komentar
Komentiraj